Na prvem mestu so med prednostnimi skupinami še vedno zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih za starejše in socialno-varstvenih zavodih. Nato sledijo starejši od 70 let in več, posebej ranljivi kronični bolniki ne glede na starost, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, diplomati in drugi uslužbenci ministrstva za zunanje zadeve ter drugih ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU, pa tuji diplomatski predstavniki Slovenije in pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovne misije v tujino. Po novem so v to skupino uvrščeni tudi udeleženci Olimpijskih iger, ki bodo letos na Japonskem, ki so bili v besedilu strategije iz 1. marca uvrščeni v zadnjo prednostno skupino.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Ko bodo cepili drugo skupino, bodo na vrsto prišle osebe, stare 60 let in več, kronični bolniki, stari od 18 do 64 let, ki sicer ne sodijo v skupino posebej ranljivih kroničnih bolnikov. V četrti prednostni skupini so poslanci DZ in državni svetniki ter del strokovnih služb, vlada in zaposleni na ministrstvih, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje vlade, predsednik in urad predsednika republike, župani in direktorji občinskih uprav, ustavno sodišče in zaposleni v sodstvu, ki izvajajo naloge, nujne za delovanje pravosodnega sistema, zaposleni v upravi za zaščito in reševanje ter policiji in slovenski vojski.
Nato bodo lahko cepljeni zaposleni v sektorjih energetike, prometa, prehrane, farmacevtske industrije in farmacevtske veletrgovske dejavnosti, preskrbe s pitno vodo, financ, varovanja okolja ter informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države, zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog, in drugim ranljivim skupinam. Potem bo sledilo cepljenje ostalega prebivalstva po vrstnem redu prijav. Poleg tega je v strategiji natančneje določen tudi nabor podatkov o osebah, ki so vključene v sezname cepljenih in jih morajo voditi cepilni centri.
Vlada je sicer sprejela nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19 3. decembra lani, a jo je sprva zaradi novih okoliščin posodobila 1. marca, nato še 10. marca. Z 29. marcem pa se zaradi spremenjenih epidemioloških razmer nacionalna strategija cepljenja ponovno posodablja, so še sporočili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom) po seji vlade.