Ni skrivnost, da si v Centru za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) že dolgo želijo poleg odlaganja in obdelave tudi zbirati odpadke na celotnem območju občin ustanoviteljic. Nekdanji direktor Franc Cipot je to zagovarjal z vidika gospodarske odvisnosti od občin ustanoviteljic, izkoristka za to zgrajene infrastrukture v Puconcih in racionalizacije, ki bi vodila v pocenitev javnih služb. S prihodom nove direktorice, Simone Biro, se je v javnem podjetju spremenilo marsikaj, a ta želja je ostala. Njena uresničitev pa neposredno posega v interese obstoječih izvajalcev zbiranja odpadkov, med njimi je največja družba Saubermacher - Komunala Murska Sobota (Saubermacher), ki odpadke zbira v 17 pomurskih občinah in je ob tem v polovični lasti enajstih pomurskih občin.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ob vsakoletnih podražitvah javne službe in pomanjkanju vpliva na delovanje skupnega podjetja so tako nekatere začele glasno razmišljati o izstopu iz družbeništva in menjavi izvajalca javne službe. Še najbolj je bilo to opazno lani v moravskotopliški občini ob obravnavi novega elaborata, s takšno idejo pa se poigravajo tudi v puconski občini, kjer Cerop že zbira odpadke v krajevnih skupnostih Puconci in Vaneča. Skupno obema občinama je, da s Saubermacherjem nimata sklenjene dolgoletne koncesijske pogodbe za izvajanje javne službe. Če bi si katera od občin drznila Saubermacherju dati košarico, bi lahko sledila verižna reakcija, česar si v podjetju, ki ga vodi Drago Dervarič, nikakor ne želijo.
Toliko, kot bodo potrebovali
Večletne koncesijske pogodbe imajo po Dervaričevih besedah sklenjene z devetimi občinami, v osmih pa opravljajo javno službo na podlagi neposrednih pogodb. Kako bi morebitne spremembe vplivale na položnice Pomurcev, bi nas vsekakor moralo zanimati, po drugi strani pa je tudi res, da je Saubermacher postavil visoke standarde, zato je vprašanje, ali bi bil Cerop kadrovsko, organizacijsko in infrastrukturno zmožen zagotavljati enake. V zadnjih letih na izborih za podelitev koncesije v številnih pomurskih občinah ni niti kandidiral.
Namere o spremembah so potihnile vse do poteze Ceropa, ki je prek javnega naročila iskal dobavitelja zabojnikov s predvideno količino skupno 9020 zabojnikov na leto. Pri vodilnih v Saubermacherju so zazvonili alarmi. Količina namreč nakazuje, da se v Ceropu pripravljajo na širitev dejavnosti zbiranja odpadkov. Cerop je pogodbo o enoletni dobavi zabojnikov v višini slabih 215 tisoč evrov z davkom sklenil z družbo Eko Marc. Z vsemi štirimi ponudniki, tudi s Saubermacherjem, ki je bil najdražji, pa je sklenil okvirni sporazum, na podlagi katerega bodo lahko vsako leto v naslednjem štiriletnem obdobju oddali novo ponudbo. Kot pojasnjuje Simona Biro, bodo naročili in plačali le toliko zabojnikov, kot jih bodo potrebovali. »V prihodnjih mesecih načrtujemo zamenjavo dotrajanih zabojnikov v naseljih, kjer izvajamo gospodarsko javno službo zbiranja,« pravi Birova in dodaja, da je bil cilj dobiti najugodnejšo ponudbo z namenom zagotavljanja konkurenčnih cen. Na vprašanje, ali bi se poznalo na položnicah, če bi Cerop v Pomurju tudi zbiral odpadke, direktorica odgovori pritrdilno, a opozori, da razlike v cenah ne bi bile enake v vseh občinah, saj se te glede na število prebivalcev, količino in sestavo odpadkov ter druge dejavnike, kot je teren, med seboj zelo razlikujejo.
Dervarič se na drugi strani sklicuje na vsakoletno analizo izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki se izvaja v okviru zbornice komunalnega gospodarstva in občinskih združenj. Kot poudari prvi mož Saubermacherja, ki je nedavno dobil zeleno luč za nov mandat, iz večletnih rezultatov nedvoumno izhaja, da so med stroškovno najbolj učinkovitimi izvajalci zbiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji. »To dosegamo zaradi nenehne skrbi za gospodarnost poslovanja. Stroškovno učinkovitost in posledično nizke stroške za gospodinjstva pa zagotavlja tudi obseg izvajanja javne službe,« podčrta Dervarič.
