Župan Občine Tišina Franc Horvat je občine ustanoviteljice javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) obvestil, da odstopa kot predsednik in član strokovne skupine, ki je bila zadolžena za pripravo odzivnega poročila na poročilo Računskega sodišča. Kot je znano, je Računsko sodišče pregledovalo poslovanje Ceropa in pri tem odkrilo številne nepravilnosti. Strokovna skupina bi morala najti zunanjega izvajalca, ki bi občinam ustanoviteljicam pomagal pri pripravi odzivnega poročila. Horvat je odstopil, kot se je sam izrazil, zaradi “iskanja dlake v jajcu” ene od občin ustanoviteljic. Gre za ljutomersko občino, ki sprva ni želela podpisati podgodbe z izvajalcem, to pa je Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Še zadnji dan za ugovor zoper izračun dohodnine
Na Finančni upravi RS (Furs) samo še danes čakajo morebitne ugovore na informativne izračune dohodnine za leto 2023, ki so jih konec marca poslali nekaj manj kot enemu milijonu zavezancem. Te morajo vložiti tisti, ki se s prejetim izračunom ne strinjajo - če so podatki pomanjkljivi ali nepravilni oz. je davčna obveznost ugotovljena napačno.
Kot je razvidno iz korespondence, ki jo je posredoval Horvat, ljutomerska občina ni želela podpisati pogodbe o strokovni pomoči in pripravi odzivnega poročila v zvezi z revizijskim poročilom Računskega sodišča, saj po njihovem mnenju takšen naziv pogodbe ni v skladu s sklepom, ki je bil sprejet na seji sveta ustanoviteljic Ceropa. Iz tega sklepa namreč ne izhaja, kot pojasnjujejo na ljutomerski občini, da bi zunanja institucija pripravila tudi samo odzivno poročilo, temveč samo predloge za realizacijo pripravljalnih ukrepov iz poročila Računskega sodišča.
Časa zmanjkuje
Odzivno poročilo morajo občine ustanoviteljice pripraviti do 15. februarja, zato Horvat meni, da razprava okoli takih podrobnosti ovira delo strokovne skupine, ki jo vodi. Kot je še zapisal, je odločitev, da sprejme vodenje strokovne skupine, obžaloval že takrat, ko je moral predstavnike nekaterih občin ustanoviteljic po telefonu prostiti, da imenujejo člane te skupine. Kot pravi, so samo s tem že izgubili tri dni od 90, ki jim jih je dalo na razpolago Računsko sodišče za pripravo odzivnega poročila. Dodatno pa je k Horvatovi odločitvi prispevalo dejstvo, da so na ljutomerski občini porabili en teden za pregled pogodbe. Kot je razvidno iz razdelilnika stroškov, bi občine sodelovanje z zunanjim izvajalcem skupno stalo manj kot šest tisoč evrov.
Karbova odgovarja, da so po pojasnilu sodelavcev ljutomerske občinske uprave tišinski občini poslali zgolj dobronamerni predlog za dve manjši spremembi, upoštevajoč sklepe sveta ustanoviteljic. “Glede na to, da po moji oceni ne gre za bistven poseg v vsebino pogodbe, sem pogodbo že podpisala in jo takoj poslala tišinskemu županu, s čimer sem ga tudi telefonsko seznanila.”
Horvat potrjuje, da sta se s Karbovo že slišala, a ne more mimo dejstva, da so s tem, ko je pogodba na ljutomerski občini obstala za teden dni, izgubili pomemben čas za pripravo odzivnega poročila. “Ni težava v sami dikciji, temveč v izvedbi, saj še dolgo ne bomo končali, če bomo vse tako secirali.” Kot pravi, bo zdaj počakal odzive vseh občin ustanoviteljic, nato bo kot predsedujoči sklical sejo sveta ustanoviteljic, na kateri se bodo odločili kako naprej. Pri tem dopušča tudi možnost, da bo še naprej ostal na čelu strokovne skupine, če se bodo tako dogovorili.
Prihodke bi morali uporabiti za znižanje cen storitev
Računsko sodišče je pregledovalo pravilnost poslovanja Ceropa pri oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki in občin ustanoviteljic pri določanju cen storitev izvajanja GJS v letih 2017 in 2018. Prav tako so pregledovali učinkovitost javnega podjetja pri izvajanju dejavnosti in občin ustanoviteljic pri nadzoru nad poslovanjem Ceropa v letih od 2015 do 2018. Med drugim so ugotovili, da Cerop pri oblikovanju cen storitev ni ravnal v skladu s pristojno uredbo, saj bi morali ustvarjene prihodke uporabiti za znižanje cen storitev, česar pa niso storili. Več nepravilnosti je sodišče ugotovilo tudi v zvezi s 3,8 milijona evrov vrednim projektom gradnje medgeneracijskega središča Mensana v središču Murske Sobote.