Občine so si v odzivnem poročilu zadale, da bodo ugotovljene nepravilnosti in nesmotrnosti odpravile med drugim s potrebno spremembo ustanovitvenega akta javnega podjetja. Rok za to so si postavile do sredine marca letos.
Že računsko sodišče je ošvrknilo navedeni popravljalni ukrep kot le delno zadovoljiv, ob tem so državni revizorji opozorili tudi na pretirano dolg rok za izvedbo načrtovanih aktivnosti. Spremembe ustanovitvenega akta so sicer potrebne zaradi vzpostavitve nadzornega sveta, razmejitve pristojnosti skupščine, sveta ustanoviteljic in (ne)članstva županov v omenjenih organih javnega podjetja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Vpletla se je tudi komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in novembra lani javnost obvestila, da Marko Virag, župan Občine Beltinci, Stanislav Rojko, župan Občine Gornja Radgona, in Roman Leljak, župan Občine Radenci, kljub pozivu v pol leta še niso odpravili nezdružljivosti funkcij pri opravljanju članstva v svetu ustanoviteljic oziroma še vedno opravljajo dejavnost upravljanja in nadzora v nasprotju z zakonom. Vse pomurske občine so namreč po opozorilu KPK imenovale oziroma pooblastile druge člane v skupščino Cerop, razen prej navedenih so enako storile tudi za svet ustanoviteljic. Ko je KPK javno omenila Viraga, Leljaka in Rojka, so tudi ti to nezdružljivost odpravili in se izločili iz sveta ustanoviteljic ter za zastopanje pooblastili druge predstavnike svoje občine.
Še ena revizija?
Koordinatorica strokovne delovne skupine za izvedbo aktivnosti v zvezi z novim ustanovitvenim aktom je Mestna občina Murska Sobota, a skupina še ni sprejela skupne odločitve o naročilu priprave novega ustanovitvenega akta pri zunanjem izvajalcu. Kot pravijo v mestni občini, je bilo treba prej dokončati študijo upravičenosti podelitve koncesije obveznih gospodarskih javnih služb, ki jih opravlja Cerop. Ali torej Cerop za občine izvaja najmanj 80 odstotkov vseh aktivnosti. Študijo je Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, ki je bil zunanji izvajalec občin že pri pripravi odzivnega poročila za računsko sodišče, pripravil novembra 2021. Pokazala je, da je Cerop stroškovno zelo učinkovit pri izvajanju gospodarskih javnih služb obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov, saj izvaja številne posebne storitve v skladu z uredbo, s katerimi se pozitivno vpliva na ceno storitve teh služb za občane.
V tem trenutku pa še ni jasno, ali bo omenjeni inštitut pripravil tudi nov ustanovitveni odlok, ki bi ga morali v enaki vsebini sprejeti v vseh občinskih svetih občin ustanoviteljic, in to prav tako do sredine letošnjega marca. Rok so si, kot že rečeno, občine postavile same, zato sankcij za njegovo morebitno prekoračitev seveda ni. Se pa lahko ponovno vmeša računsko sodišče.
»V takih primerih, ko računsko sodišče kot popravljalni ukrep naloži pripravo načrta aktivnosti za odpravo nepravilnosti ali nesmotrnosti, računsko sodišče obdobno preverja, ali so revidiranci napovedane aktivnosti izvedli, v določenih primerih pa se lahko odloči tudi za izvedbo ponovne ('follow-up') revizije,« so za naš časopis pojasnili na računskem sodišču. Res pa je, da so postopki za potrebne spremembe dolgotrajni že zato, ker so predmet vseh 27 pomurskih občin, kar ugotavljajo tudi v Inštitutu za javno-zasebno partnerstvo.
Blato spet postaja ceropit
Cerop je po večmesečnem zastoju ponovno začel prevzemati komunalno blato pomurskih čistilnih naprav, saj je decembra družba Vipap vnovič zagnala proizvodnjo in začela dobavljati pepel, s katerim Cerop blato predeluje v svojevrsten kompozit – ceropit. Kot je za Vestnik potrdila direktorica Simona Biro, imajo poleg družbe Vipap, ki je v prisilni poravnavi in v velikih težavah, tudi rezervne dobavitelje, zato je letos dobava pepela zagotovljena. S tem pa je zagotovljen tudi prevzem komunalnega blata.
V luči tega so na zadnji, decembrski seji skupščine, na kateri so soglasno sprejeli spremembe poslovnega načrta za leto 2021 in poslovni načrt za letošnje leto, člani soglasno sprejeli stališče, da Cerop ne bo izvedel finančne analize projekta ptujske občine o toplotni izrabi komunalnega blata, kar je Ceropu predlagal svet pomurske razvojne regije. Razlog je v tem, da naj ne bi bilo realnih možnosti za državno sofinanciranje postavitve sežigalnice blata v Pomurju, poleg tega bi stroški za izdelavo finančne analize znašali okoli 40 tisoč evrov, ki pa jih Cerop za to nima zagotovljenih.