Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) v nasprotju z zdaj že uveljavljeno vsakoletno prakso izvajalcev javnih služb ne predlaga dviga cen javne službe in je tako prihranil vsaj en glavobol županom. Tako bi lahko površno povzeli minulo dogajanje okoli javnega podjetja na zadnji seji sveta ustanoviteljic, na kateri so pomurski župani obravnavali nov elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Bodimo enkrat realni
Vsak dan je dober dan za začetek nečesa novega, pa če je to 13. marec. Zato ni nobene potrebe po tem, da 1. januarja navlečemo nase nove pajkice in si kupimo mesečno vstopnico za fitnes. Ne bomo je izkoristili v celoti in potem nam bo žal zapravljenega denarja.
Direktorica Simona Biro je požela vsestranske pohvale in čestitke, ker v predlaganem in nato potrjenem elaboratu skupna cena obdelave in odlaganja za kilogram odpadka ostaja enaka kot lani. To pomeni, da se uporabnikom, torej občanom vseh 27 pomurskih občin, za katere Cerop izvaja navedeni javni službi, na položnici v prihodnjem letu ne bo spremenilo nič. Povsem druga slika je pri vseh drugih javnih službah in storitvah, od vodovoda, zbiranja odpadkov, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter ne nazadnje vrtca, kjer smo priča vsakoletnim podražitvam. Če župani glede Ceropa ta hip nimajo glavobola, se bo v bližnji prihodnosti to gotovo spremenilo. Pa ne le zaradi naraščajočih stroškov odvoza tako imenovanih gorljivih frakcij, za kar država, kljub temu da gre za javno službo v njeni pristojnosti, nima odgovora.
Na mizi tri možnosti
Soboški župan Damjan Anželj je namreč na seji, verjetno namenoma, odprl veliko globljo Pandorino skrinjico. Direktorico je zaprosil, da župane seznani s problematiko kapacitet odlagalnega polja, saj bo morebiten odvoz odloženih odpadkov drugam bistveno vplival na ceno javne službe. Birova je pojasnila, da je okoljevarstveno dovoljenje za odlagalno polje veljavno do leta 2034, do takrat pa naj bi bile kapacitete ob trenutnem trendu odlaganja, pri čemer Cerop po obdelavi odloži zgolj okoli 13 odstotkov odpadkov, tudi zapolnjene.
Na mizi so tri možnosti, kaj storiti po letu 2034. Prva predvideva odvoz odpadkov na eno izmed odprtih odlagališč v Sloveniji, pri čemer je do leta 2044 odprto le še odlagališče v Rogaški Slatini. Po tem obdobju pa, kot je opozorila direktorica, država očitno ocenjuje, da odpadkov v Sloveniji več ne bomo odlagali, kar je seveda skregano z realnostjo. Druga možnost, ki je med župani dobila tudi največ odobravanja, je sanacija starega dela odlagališča, kar pomeni, da bi z odlagališča odstranili približno 223 tisoč ton odpadkov, gre predvsem za ostanke plastike in kovino, in tako na starem območju pridobili nove kapacitete, ki bi prinesle dolgoročno rešitev za več desetletij. Težava je, da takšen projekt zahteva izredna investicijska vlaganja, govori se o več kot 40 milijonih evrov. Tretja možnost, ki naj bi bila najcenejša, pa je širitev odlagalnega polja, a to možnost je puconski župan Uroš Kamenšek zaradi pomanjkanja lastniških zemljišč in predvsem pričakovanega nasprotovanja lokalnega prebivalstva že vnaprej zavrnil.
»Za katero koli varianto se bomo odločili, bomo potrebovali vašo pomoč,« je županom dejala direktorica javnega podjetja in napovedala, da bodo vse tri možnosti analizirali v idejni zasnovi nadaljnjega razvoja regijskega centra, ki jo bodo predstavili županom prihodnje leto. Ta bo zajemala tudi potrebne obsežne posodobitve opreme in procesov, zaradi česar bo ustanoviteljice javnega podjetja, predvsem tiste največje, spet bolela glava. »Imamo tako staro opremo, da rezervnih delov več sploh ne izdelujejo. Regijski center zahteva takšne vložke vsakih deset let, temu se preprosto ne da izogniti,« je bila jasna Birova.
Tudi odgovornost ustanoviteljic
Stroški investicij in vzdrževalnih del se namensko pokrivajo iz posebnega proračunskega sklada, kamor se od leta 2015 steka 50 odstotkov obračunane amortizacije oziroma najemnine, ki jo Cerop plačuje občinam za uporabo premoženja v njihovi lasti. Ta sredstva se glede na naravo amortizacije vsako leto zmanjšajo, sklad pa se tako ali tako vsako leto v celoti pokuri oziroma niti ne zadostuje za poplačilo vseh investicij in vzdrževalnih del. Lani so tako določili, da občine v letošnjem in prihodnjem letu skladu prepustijo 85 odstotkov sredstev iz najemnine. Glede na pomembne ugotovitve, ki so jih slišali župani na minuli seji sveta ustanoviteljic, pa je bil izrečen predlog, da bi ta delež povišali na 100 odstotkov.
Kaj to pomeni v številkah? Lani, ko je še veljala polovična razdelitev, je bilo nabrane za okoli 1,1 milijona evrov najemnine, od tega so si torej dobrega pol milijona evrov razdelile občine v skladu s svojimi ustanovnimi deleži, preostala polovica pa se je stekla v sklad. Soboška občina kot največja ustanoviteljica je leta 2023 dobila iz tega vira približno 150 tisoč evrov. Po svoje je torej razumljivo, da je Anželj predlogu, sicer z argumentom, da ima soboška občina proračun za prihodnje leto že sprejet, potihoma nasprotoval. O tem, koliko bodo skladu prepustili v prihodnje, mora sicer odločiti skupščina javnega podjetja, ki je sklenila, da bodo občine v letu 2025 skladu prepustili 85-odstotkov najemnine, za prihodnja leta pa bodo vsako leto sproti presodili in odločili.
Soboška občina bo namreč prikrajšana za največ sredstev, kar bo še posebej bolelo, če bo skladu prepuščen ves denar za nedoločen čas, ob znani šibkosti mestnih financ. Na koncu pa bodo za vse potrebno okoli Ceropa v naslednjih letih tako ali tako morale občine primakniti dodatna proračunska sredstva in v sodelovanju z vodstvom najti še dodatne finančne vire. To je navsezadnje tudi odgovornost ustanoviteljic javnega podjetja.
