Potem ko je Računsko sodišče opravilo revizijo poslovanja javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) in ugotovilo številne nepravilnosti pri poslovanju ter nadzoru podjetja, so se na virtualni seji sveta ustanoviteljic sestali pomurski župani, da bi razpravljali o nadaljnjih ukrepih.
Radenski župan Roman Leljak, sicer največji kritik vodstva Ceropa, je pred začetkom seje predlagal razširitev dnevnega reda z glasovanjem o zaupnici Cipotu, vendar večina županov predloga ni podprla.
Občine bodo tako imenovale strokovno skupino, ki bo pripravila odzivno poročilo, za to bo imela 60 dni časa. Skupina bo sodelovala tudi pri pripravi vseh potrebnih dokumentov za izvedbo popravljalnih ukrepov, ki so bili naloženi Ceropu in občinam. Občina Tišina, katere župan Franc Horvat je trenutno predsedujoči svetu ustanoviteljic, pa bo objavila razpis za izbiro zunanjega izvajalca, ki bo občinam pomagal pri izvedbi popravljalnih ukrepov. Odločitev o izbiri zunanjega izvajalca bo sprejela strokovna skupina, stroški zanj pa se bodo delili med občinami ustanoviteljicami glede na ustanovitveni delež v Ceropu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi razstava 30 fotografij v črno-beli tehniki
V galeriji Muzeja meščanstva v Lendavi je na ogled fotografska razstava Zorana Kolarića, ki prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
Kaj morajo občine narediti
Računsko sodišče je pregledovalo pravilnost poslovanja Ceropa pri oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki in občin ustanoviteljic pri določanju cen storitev izvajanja GJS v letih 2017 in 2018. Pregledovali so še učinkovitost javnega podjetja pri izvajanju dejavnosti in občin ustanoviteljic pri nadzoru nad poslovanjem Ceropa v letih od 2015 do 2018. Sodišče je med drugim ugotovilo, da Cerop pri oblikovanju cen storitev ni ravnal v skladu s pristojno uredbo. Javno podjetje bi moralo ustvarjene prihodke uporabiti za znižanje cen storitev, vendar tega ni naredilo. Več nepravilnosti je sodišče ugotovilo tudi v zvezi s 3,8 milijona evrov vrednim projektom gradnje medgeneracijskega središča Mensana v središču Murske Sobote.
Računsko sodišče je dalo občinam 90 dni časa za pripravo odzivnega poročila in izkaz popravljalnih ukrepov. V odzivnem poročilu mora Cerop med drugim pripraviti analizo možnosti odprodaje premoženja, povezanega z medgeneracijskim središčem, in načrt odprodaje premoženja, ki večinoma ni namenjeno izvajanju temeljne dejavnosti javnega podjetja. Cipot je že v odzivu na odločitev sodišča za Vestnik izrazil prepričanje, da to pomeni zgolj prodajo preostalih nepremičnin v sklopu Mensane, medtem ko nekateri menijo, da to pomeni tudi prodajo poslovnega deleža v podjetju Mensana.
Župan Občine Tišina Franc Horvat, ki predseduje svetu ustanoviteljic, pravi, da so župani na seji, ki je bila zaprta za javnost, izrazili različna razmišljanja, so se pa strinjali, da je treba opraviti potrebne popravke pri poslovanju javnega podjetja in mu zagotoviti nadaljnje delovanje.
Radenski župan Roman Leljak, sicer največji kritik vodstva Ceropa, je pred začetkom seje predlagal razširitev dnevnega reda z glasovanjem o zaupnici Cipotu, vendar večina županov predloga ni podprla.
Horvat meni, da če je prišlo do oškodovanja javnih sredstev, bi moralo že Računsko sodišče vložiti kazensko ovadbo, enako lahko po njegovih besedah stori vsak, ki misli, da je to potrebno.
Dva proti, nekateri molčijo
A Leljak pri zahtevah za razrešitev Cipota ni več sam, temveč je razširitev dnevnega reda podprl tudi župan Občine Apače Andrej Steyer. »Razprava na seji je šla v smeri, da se bo Cipot naslednje leto v vsakem primeru upokojil, in tako se bo celotna zadeva spet pometla pod preprogo,« pravi Leljak in dodaja, da so proti razširitvi dnevnega reda glasovali župani, ki imajo skupaj 67 odstotkov glasov, nekateri pa so se vzdržali. »Ni potrebe po pridobivanju novih pravnih mnenj in iskanju lukenj v odločitvi Računskega sodišča. Vladavina prava pomeni, da je treba spoštovati odločitve sodišč. To pomeni, da se mora objekt Mensane v celoti prodati, denar od kupnine, ki se bo tako vrnil v javno podjetje, pa je treba uporabiti za znižanje cen javnih storitev.« Leljak meni, da bi se moral Cerop rešiti tudi poslovnega deleža v podjetju Mensana.
»Lani sem se boril, da bi dobil odgovor, zakaj je dal Cerop Mensani 91 tisoč evrov posojila, pa še danes nisem dobil ustreznega odgovora. Odprtih je še veliko drugih zadev, javno podjetje ne more več poslovati na tak način.« Leljak poleg tega še opozarja, da vodstvo podjetja nadaljuje prakso, po kateri župani dobijo gradivo za sejo sveta ustanoviteljic zgolj kratek čas pred sejo, zaradi česar po njegovem mnenju doslej niti niso mogli dobro nadzorovati poslovanja podjetja. Strokovna komisija, ki jo bodo ustanovili, bi morala po njegovem mnenju že sodelovati z novim direktorjem, ne več s Cipotom.
Horvat meni, da če je prišlo do oškodovanja javnih sredstev, bi moralo že Računsko sodišče vložiti kazensko ovadbo, enako lahko po njegovih besedah stori vsak, ki misli, da je to potrebno.
Tudi apaški župan Steyer je pričakoval drugačno odločitev županov. »Računsko sodišče je povedalo svoje in navedlo jasne argumente, zakaj vodstvo javnega podjetja ne more več uživati zaupanja ustanoviteljev. Pri tem ni šlo za nenamerne nepravilnosti, temveč za evidentno kršitev določb pristojne zakonodaje in uredbe Medo. Razumem direktorja, ki pravi, da bi morali zbrana sredstva investirati tudi v razvoj, ampak gradnja stanovanj ni taka investicija, prav tako ne načrtovan nakup radia in še nekateri drugi nenamenski projekti. Treba bi bilo investirati v učinkovito tehnologijo, ki bi nam na dolgi rok znižala stroške javne službe. Storjene napake so bile takšne, da ne vidim več možnosti sodelovanja s trenutnim vodstvom Ceropa.«