Omrežje javnih cest v Sloveniji meri okoli 39 tisoč kilometrov. Analiza obsega cestne infrastrukture glede na število prebivalcev in glede na bruto domači proizvod naj bi kazala, da je prometni infrastrukturni sistem v Sloveniji zelo solidno oziroma na ravni Evropske unije deloma celo nadpovprečno razvit in razvejan. Da pa stanje cestne infrastrukture na več območjih v državi, predvsem na podeželju, ni rožnato, je splošno znano. Zato so potrebna obsežna investicijska vlaganja, pri čemer nekatere druge analize, na katere se ravno tako sklicujejo pisci resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji, kažejo, da na tem področju v državi izrazito zaostajamo.
Obljube ali prioritete
V Pomurju je kategoriziranih 507 kilometrov državnih cest, s cestami v upravljanju občin pa to nanese več kot 3200 kilometrov javnih cest. Od posameznih županov in tudi gradbenih podjetij te dni prihajajo skrb vzbujajoče informacije, da država prižiga rdečo luč za investicije v cestno infrastrukturo. O tem naj bi Direkcija RS za infrastrukturo (DRSi) z dopisi obveščala nekatere slovenske gradbince, ki so bili primorani ustaviti posamezne projekte in gradbišča povrniti v prvotno stanje. V pomurskem gradbenem podjetju Pomgrad so potrdili, da so prejeli predmetni dopis o ustavitvi gradbenih aktivnosti v povezavi z dvema projektoma, prav tako je predmet pogovorov en projekt iz Pomurja, pri čemer pa še ni bila sprejeta dokončna odločitev investitorja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Slabi obeti za murskosoboško vzhodno obvoznico, v tem mandatu je zagotovo ne bo
Direkcija za infrastrukturo kaže na mestno občino, ta kaže na direkcijo.
V DRSi zatrjujejo, da od trenutno 199 odprtih gradbišč v državi na nobenem gradnja ni bila ustavljena. Ob tem dodajajo, da je v rebalansu proračuna za letos za področje cestne infrastrukture namenjenih približno 353 milijonov evrov, kar je celo štiri milijone evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2023. Podobno je dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ko je pred dnevi v državnem zboru odgovarjala na poslansko vprašanje o navedeni problematiki. »Vse pogodbe, ki so bile podpisane, se bodo izvršile. Ne drži, da se investicije ustavljajo,« je poudarila in navedla, da je bilo v letu 2021, torej v času prejšnje vlade, z občinami podpisanih 80 sofinancerskih sporazumov, leta prej pa je bilo povprečje 20.
»Kar pomeni, da je bilo obljubljenega v letu 2021 in v prvi polovici leta 2022 bistveno več, kot sploh lahko izpeljemo,« je tako s prstom pokazala na prejšnjo vlado in nadaljevala v podobnem slogu: »Ker mi vemo, kako se z javnim denarjem dela, razpisujemo in podpisujemo samo toliko pogodb, kot je denarja. Če je bila prej praksa, da je bilo mogoče na pamet obljubljeno županom, je tega filma konec.« Pri tem ni odveč dodati, da sta se dve od treh koalicijskih strank, Gibanje Svoboda in Levica, pred volitvami strinjali z zahtevo civilnodružbene iniciative Glas ljudstva po moratoriju na širjenje cestne infrastrukture.
»Čudežno izginili iz načrtov«
Realnost kaže že primer desetmilijonskega projekta rekonstrukcije ceste Murska Sobota–Gederovci, ki se je začel leta 2021, a še danes ni končan. Obnova ceste je bila na zahtevo izvajalca – dela izvaja Pomgrad v partnerstvu z družbo Strabag in podizvajalci – podaljšana do konca septembra, ob tem pa se nadaljevanje kolesarske steze ter rekonstrukcija cestišča in krožišča v Gederovcih zamikata v leto 2024.
Nad dogajanjem je seveda razočaran tišinski župan Franc Horvat, ki je kritičen do vlade in infrastrukturne ministrice. »Očitno so ji prioriteta le mesta in ne razvoj podeželja,« je piker Horvat, ki ocenjuje, da je državi zmanjkalo približno pol milijona evrov za dokončanje projekta, ob tem pa opozori, da ni prvič, da je ta problematična cesta potegnila kratko. Tišinski župan, ki bo v juliju prevzel predsedovanje svetu pomurske razvojne regije, spomni še na težave pri gradnji murskosoboške vzhodne obvoznice, o katerih smo nedavno že obširno poročali.
Občine v praksi s težavo sledijo potrebam, ki jih narekuje cestna infrastruktura v njihovem upravljanju. Občina Moravske Toplice, ki je po površini največja v Pomurju, ima denimo v upravljanju več kot 220 kilometrov občinskih cest. Letos je za cestni promet in infrastrukturo v več kot 18-milijonskem proračunu rezervirala več kot pet milijonov evrov. Denar bo v veliki meri šel za preplastitve cest zaradi nadgradnje pomurskega vodovoda v več občinskih naseljih.
Približno petino proračuna namenjajo cestni infrastrukturi tudi v puconski občini, ki ima kategoriziranih skoraj 250 kilometrov občinskih cest. Tudi povišani stroški materialov in energentov občinskim proračunom ne gredo na roko. »Tu je še zimsko vzdrževanje, kjer smo imeli letos nekoliko sreče, a po drugi strani nismo imeli sreče s poplavami,« pravi puconski župan Uroš Kamenšek, ki spomni še na košnjo obcestnih jarkov in na obvezo vzdrževanja gozdnih cest. V Puconcih po besedah župana sicer niso neposredno prizadeti zaradi kakšne ustavitve državne investicije v cestno infrastrukturo. Toda Kamenšek po drugi strani priznava, da so nekateri projekti, kot je denimo gradnja pločnikov v Mačkovcih, kjer so bile nekatere aktivnosti že izvedene, »čudežno izginili iz načrtov«.
Zlato pravilo prekršeno
Pri Pomgradu se strinjajo, da je treba v slovensko cestno infrastrukturo vložiti še ogromno denarja, v ta namen pa je bila v preteklosti izvedena tudi študija z letnim načrtom vlaganja v ceste, ki bi v več zaporednih letih popravilo stanje cest iz slabega v zadovoljivo. »Menimo, da je bil to korak v pravo smer, vendar se kljub velikim besedam o zlatem naložbenem pravilu finančna vlaganja v posodobitev cestne infrastrukture ta zopet prekinjajo, kar ni slabo samo za stanje infrastrukture, ampak tudi negativno vpliva na gradbeno dejavnost,« opozarja Boris Sapač, član uprave pomurskega gradbenega velikana, in dodaja še, da ob grozeči gospodarski stagnaciji v prihajajočih letih ustavljanje javnih vlaganj v infrastrukturo gotovo ni pravi recept.