Zelena točka je odprla nov distribucijski center, ki lahko shrani500 ton sveže zelenjave letno in zajema60 lokalnih ponudnikov doma pridelane hrane. "Projekt se je začel s prvim aprilom, zato se aplikacija še dodatno razvija. Je pa že zdaj možno videti, kdo so ponudniki, katero sadje je trenutno na voljo in enostavno naročiti, katero zelenjavo ali sadje želimo," pojasni Tanja Verhovnik s podjetja Verus d.o.o..
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
Četudi cenejša, je uvožena hrana veliko dražja
To je pilotna izvedba kratke verige, hrano pripeljejo neposredno k naročniku. "Trenutno izkoriščamo možnost, ki nam jo dopušča slovenska zakonodaja v okviru 20 odstotkov, ko, kot lokalni zavod, pripeljemo hrano neposredno, mimo javnih naročil. Takih šol je v Pomurju zaenkrat 12, v glavnem v okolici Murske Sobote. Med drugim pa oskrbujemo preko 30 drugih odjemalcev, kot so gostinci in trgovci, pa razne kuhinje," pojasni vodja distribucijskega centra Zelena Točka Denis Topolnik."Mi moramo biti konkurenčni cenam uvožene hrane. Ne glede na to, da je domača proizvodnja manjša in dražja, moramo biti konkurenčni. Tako da prodajamo po toliko nižji ceni, da smo zanimivi na trgu. Teh 20 odstotkov, v okviru katerih lahko oskrbujemo javne zavode, jim izdelke in pridelke ponujamo po konkurenčnih cenah," pojasni Topolnik. Pri čemerdirektor Centra za zdravje in razvoj Peter Beznec, ki je prav tako partner v projektu, doda, da je zelenjava, ki je prepotovala tisoče kilometrov, veliko dražja za nas, četudi je nekaj centov cenejša. "Dela se škoda v okolju, vsa mineralna vrednost hrane se na poti izgublja. Pa še en vidik je pomemben. To so naši javni zavodi, mi jih plačujemo in ne vem, zakaj bi mi podpirali egiptovska podjetja, če lahko svoje lokalne pridelovalce," pravi Beznec.
Spet moramo jesti sezonsko
V Zadrugi Skupina vrtovi Panonski so zaposleni trije ljudje, v juniju pa se bodo verjetno še širili. Glavni namen tega projekta Pot do lokalne hrane pa je predvsem izboljšanje kakovosti hrane in zdravja tako otrok kot tudi odraslih, saj so kazalci zdravja pomurskih otrok med najslabšimi. "V javnih zavodih je največji potencial, da izboljšamo prehrano in povečamo uporabo lokalno pridelane hrane. Moramo se naučiti ponovno jesti sezonsko. Zdaj smo navajeni, da pride v naše okolje hrana od vsepovsod, kar pa ne ustreza našemu bioritmu," pravi direktor Centra za zdravje in razvoj Peter Beznec.
Partner v tem projektu je tudi Osnovna šola Puconci, kjer so otroci že pripravili svoj vrt in posadili ter posejali zelenjavo. Imajo tudi svojo njivo, ki bo prav te dni dobila ajdo.
"Projekt je zelo zanimiv in aktualen, zato smo zraven. Zasajali smo vrtnine, zelišča, sadje. Tudi počistili smo sami. Imamo tudi šolski čebelnjak, pa predavanje o koristnih žuželkah, ki so na vrtu. Otroci tako spoznajo, kako pomembna je lokalna hrana, ki si jo lahko pridelajo sami. Ob tem otroke spodbujamo tudi h gibanju, da izboljšamo njihovo fizično aktivnost," pravi ravnatelj OŠ Puconci Štefan Harkai.
Postavili si bodo t. i. učilnico na prostem, kjer že imajo visoko gredo, dobili bodo pa tudi še vrtne lesene garniture s streho, kjer se bodo učenci lahko usedli zunaj in imeli stik z naravo. Več o poti puconskih šolarjev do lokalne hrane si lahko preberete na tej povezavi:
https://www.vestnik.si/puconski-solarji-si-bodo-hrano-pridelali-sami-6450796
"Dvajset odstotkov, v okviru katerih lahko hrano kupujemo brez javnih naročil, ni veliko, je pa vsaj nekaj. V sklopu javnih naročil so bili vedno vsi lokalni pridelovalci enostavno predragi in so prišle v ospredje multinacionalke, ki vemo in od kod nam vozijo hrano in kakšno. Tako da se bo moralo tudi na tem področju nekaj spremeniti, na področju zakonodaje. Ker javni zavodi pa smo primorani vzeti najcenejšega ponudnika, ne glede na to, od kod je," pojasni Harkai.
Želijo razširiti na vso Slovenijo
Zelena točka želi zdaj projekt predstviti po vsem Pomurju in vključiti čim več šol, na desetih šolah v vseh občinah bodo tako imeli naravnoslovne teme s tematiko o lokalni hrani. S svojo idejo pa želijo prodreti tudi v druge dele Slovenije. "V roku enega leta se bomo usposobili, da bomo primerni tudi za prijavo na javne razpise. Je pa treba poudariti, da mi ne bi preživeli zgolj z lokalno hrano, ker je tega enostavno v okolju premalo in sezonska je. Ta trenutek je na mizi pet različnih vrst zelenjave, pa je začetek sezone. Mi pa moramo preživeti skozi zimo, zato moramo tisto, kar pri nas ne zrase, kupiti, da zadovoljimo potrebe odjemalcev," je pojasnil Denis Topolnik, ki je prepričan, da bodo kmalu dovolj veliki, da bodo oskrbovali že tudi Štajersko.
