Ko sem ga vprašala, ali govori tudi slovensko ali prekmursko, se je Daniel Sukič zasmejal in odgovoril, da zelo malo, da pa malo več razume, je še dodal, ko sva šele začela klepet in je dobesedno za pol ure pobegnil od štedilnika kuhinje, kjer je zdaj chef.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Danielovi starši so rojeni v Martinju. »Moja mama in njeni starši so se v Kanado preselili, ko je bila mama stara tri leta. Tam je odraščala, so pa šli na obisk v Evropo in tudi 'domov', torej v Slovenijo, na Goričko. Takrat – morala je biti stara kakih dvajset let – je mama v Martinju spoznala mojega očeta. Zaljubila sta se in se vrnila v Kanado, sicer sta vedno imela v načrtu selitev v Slovenijo, a se nista preselila. Mislim, da je bila predvsem mama tista, ki še vedno vztraja tam.« Daniel ima starejšo in mlajšo sestro: »Moja starejša sestra je Sarah, mlajša pa je Katie; starejša živi v Vancouvru in je poročena, mlajša pa dela na Škotskem.«
Raje kuhar kot zidar
Daniel, ki je v Vancouvru odraščal, pravi, da je najverjetneje običajno, da ti kraj, kjer rasteš, počasi postane dolgočasen ali se ga malce naveličaš: »Nisem želel hoditi v šolo dlje, kot je bilo treba, zato sem si omislil kuhanje in šel v šolo za kuharja. To je bil tak program, da si eno leto hodil v šolo, poleg tega pa si še dve leti v praksi kuhal. Šele nato sem dobil diplomo. Zakaj kuhanje? Moj oče je zidar in tudi jaz sem zmeraj razmišljal v tej smeri, a mi je rekel, da mi ne priporoča, ker je preveč težko delo in delaš v vseh vremenskih razmerah. Kuhanje je bilo slišati varneje, pa notri, na toplem. A – kot se je izkazalo – moraš veliko dlje delati v noč.«
Po tem, ko je Daniel dobil diplomo, je začel nabirati kuharske izkušnje: »Najprej sem kuhal v zasebnem športnem klubu za bogate, dober prostor za začetek, moram reči, kuhali smo za ogromno porok in podobno. Potem me je prijatelj seznanil s šefom manjše restavracije, kjer je delal. Tam sem delal 12 ur na dan in ostal tri leta, nato pa sem šel malo potovat.«
V Prekmurju mu je bolj všeč
Seveda je takrat prišel tudi v Sloveniji, srečal Nastjo na koncertu 2Cellos na Soboških dnevih in ljubezen jima ni dala, da bi bila predolgo narazen.
»Zakaj sem opazil prav Nastjo? Imela je lepe oči, ko pa sem se začel pogovarjati z njo, sem ugotovil, da odlično obvlada angleščino, zato.« Sicer je Daniel po tem, ko sta se spoznala, še odšel na Dansko in Švedsko – kuhat v Michelinove restavracije –, a je zdaj spet v Prekmurju. Nastja doda: »Hodila sem k njemu na Dansko in Švedsko, potem sem mu enkrat kupila vozovnico in je moral iti z mano domov. Potem se ni več vrnil, ampak sva ostala v Sloveniji; zatem sva šla v Kanado za skoraj leto dni, zdaj pa sva spet v Prekmurju.«
Ne le, ker je Nastja tukaj doma, ampak je tudi Danielu tu bolj všeč: »Najbolj so mi manjkali sosedje, tam sosedov v enem letu sploh nisem videla, kaj šele, da bi šla k njim na kavo. Tudi Danielu je bolj všeč naš življenjski slog; pravi, da si ljudje pri nas vzamejo več časa zase, da je vse skupaj bolj na 'izi'.« Čeprav kot otrok prvič ni hotel v Prekmurje: »Strah me je bilo, ker nisem nikogar poznal, pa jezik je bil seveda problem. A, ko sem prvič tukaj preživel počitnice s svojimi bratranci, nisem hotel več v Kanado.« Narava, pravi, je tu čudovita, pa ljudje. »Velika mesta je lepo videti, a … Vedno sem se želel preseliti v Slovenijo. Ker si je Nastja želela v Kanado, sva poskusila, a jaz si nisem premislil. Imel sem dovolj tistega hitrega tempa.«
Nastja sicer zdaj veliko več potuje sama kot z Danielom – in svoja potovanja deli z drugimi na blogu 'Brownie on the go'. »Če grem z njim, potem sem veliko manj mobilna in bolj počasna … On bi se nekje usidral in tam prebil nekaj časa, jaz pa ne.«
Daniel pa, poleg bolj umirjenega tempa v Prekmurju, pravi, obožuje tudi prekmursko hrano – najbolj koline ter meso, pa tudi prekmurska gibanica zanj ni napačna izbira. Zdaj oba sanjata iste, skupne sanje: najti hišico na Goričkem.
