Denacionalizacijski postopek po pokojni Mariji Ifigeniji Zichy traja že 28 let, toda odločitve glede lastništva beltinskega gradu še vedno ni. Občina Beltinci je vložila s pomočjo najetih odvetnikov in pravnih strokovnjakov že vse možne ugovore in tožbe ter odgovorila na vsa vprašanja v postopku, toda ministrstvo za kulturo sklepa, na osnovi katerega bi upravni organ lahko izdal odločbo, še vedno ni sprejelo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Občina je s tožbo zaradi molka organa leta 2019 sicer dosegla, da je sodišče februarja 2020 pristojnemu ministrstvu naložilo, da o zadevi odloči v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, a namesto tega je bila po enem letu, torej februarja 2021, znova pozvana, naj preveri morebitni fevdalni izvor denacionaliziranega premoženja. Zdaj je dokončno pojasnjeno, da ne gre za premoženje fevdalnega izvora in kot tako ne more biti predmet denacionalizacije.
Občina je vložila še zahtevek za revizijo postopka v zvezi z ugotavljanjem državljanstva grofice. Občina je s tožbo in dokumenti, ki so jih dobili od slovenskega veleposlaništva v Avstriji, dokazovala, da ta nikoli ni bila jugoslovanska državljanka, vendar s tem ni uspela. Zdaj torej želi doseči, da se znova preveri sam postopek.
Hraščice
Dediči premoženja beltinske grofice Ifigenije Zichy v denacionalizacijskem postopku zahtevajo tudi vrnitev gozda, v katerem je vodno zajetje Hraščice, ki je del vodovodnega sistema B in s pitno vodo oskrbuje 7410 prebivalcev. Zaradi nerešenega lastništva zanj ni mogoče pridobiti upravne dokumentacije za dodatna črpališča.
Grad v Beltincih je lokalni kulturni spomenik, vendar zaradi nerešene denacionalizacije in zavračanja pravice občine do povračila že vloženih sredstev za najnujnejša obnovitvena dela propada. Prav tako se občina ne more prijavljati na razpise za pridobitev sredstev za sofinanciranje obnove gradu.
Če bi bila sprejeta odločitev v prid dedičem, občina predlaga, da se upravičencem ponudi odškodnina v obliki državnih obveznic, grad pa se zaščiti ter ohrani kot splošno javno dobro.