Zemljišča se oddajajo z objavo ponudbe za zakup na upravni enoti. V 15 dneh, kolikor mora trajati objava, lahko vsi zainteresirani oddajo izjavo o sprejemu ponudbe, upravna enota pa sklad obvesti o prijavljenih. Sklad nato izbere zakupnika na podlagi prednostnega vrstnega reda, ki ga predpisujeta zakon o kmetijskih zemljiščih in pravilnik o zakupu kmetij in kmetijskih zemljišč.
Tako je kmetijska zemljišča v zaraščanju v katastrski občini Šalovci in drugih katastrskih občinah na Goričkem za obdobje desetih let zakupil Urban Prešeren iz Ljubljane. V zakupu ima 99 parcel, ki jih mora po 24. členu pravilnika o zakupu tudi čistiti. Po omenjenem členu morajo namreč zakupniki zemljišča, ki so bila že ob prevzemu v zakup zaraščena, v dveh letih od poziva sklada usposobiti za kmetijsko rabo, sicer lahko sledi odpoved zakupne pogodbe in ponovna objava ponudbe za zakup. Čiščenje zakupljenih površinah poteka v lastni režiji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»Zakupnik se s podpisom zaveže, da bo z zemljiščem gospodaril na način, ki zagotavlja trajno rodovitnost zemljišč, da bo zemljišča uporabljal v skladu z njihovim namenom, kar pomeni, da bo na kmetijskih zemljiščih zagotavljal kmetijsko rabo,« pojasnjujejo v državnem skladu, kjer bodo po čiščenju parcel stanje preverili na terenu. Prešernovi so medtem večino parcel z izvajalcem del Biomaso Jakoša že očistili, približno 20 jih še morajo, pravi Iris Prešeren, mama Urbana Prešerna.
»Kršijo določila občinskega prostorskega načrta«
Čiščenje zaraščenih kmetijskih površin pa je vznejevoljilo Avstrijca Walterja Famlerja, ki s partnerico v dveh hišah živi v Šalovcih oziroma na Šalovskem bregu v neposredni bližini Prešernovih zemljišč. Famler je 16. avgusta službeno odšel v Avstrijo. »Ko sem se čez dva dni vrnil, sem šel do svoje prve hiše, da bi tam zalil cvetlice in zelenjavo v manjšem vrtu. Ko sem se sprehodil do hiše, sem videl, da gozda, ki je rasel le streljaj od najinega doma, ni več. Vse je bilo brutalno posekano,« je še danes zgrožen in jezen.
Nemudoma je po telefonu poklical župana Občine Šalovci Iztoka Fartka in ta mu je pojasnil situacijo z zakupom zemljišč, obrnil se je tudi na javni zavod Krajinski park Goričko. »Za sečnjo na Šalovskem bregu smo izvedeli 18. avgusta. Še istega dne, ko smo bili obveščeni, je naravovarstveni nadzornik opravil terenski pregled in ustavil sečnjo, a je bilo v tistem času večinoma že posekano,« pravi direktorica zavoda Stanislava Dešnik. Famler si še vedno na vse možne načine prizadeva, da bi sečnjo dokončno ustavili, saj je po njegovih besedah to, kar se dogaja, škandal. Prepričan je, da Prešernovi za takšne posege v naravo nimajo vseh ustreznih dovoljenj. S prstom kaže tudi na Krajinski park Goričko, ki je po njegovem mnenju prav tako soodgovoren za nastalo situacijo.
Stanka Dešnik odgovarja, da so ravnanje Prešernovih prijavili pristojni inšpekciji, izvajalca sečnje pa so opozorili, naj del ne nadaljuje, saj je naročnik del v prekršku. Na inšpektoratu za okolje in prostor so potrdili, da so prejeli prijavo. »Inšpekcijski postopek zaradi suma kršitve določil okoljskih predpisov glede sečnje dreves na zemljišču v Občini Šalovci še ni bil uveden. Če bo inšpektor ugotovil, da gre za kršitev okoljske zakonodaje, bo ukrepal v skladu z ukrepi, kot jih določajo okoljski predpisi.«
Sečnja, ki je bila nekaj dni ustavljena in se sedaj po besedah Iris Prešeren nadaljuje, je prav tako zmotila šalovskega župana. Ta meni, da so zakupniki zemljišč kršili določila občinskega prostorskega načrta, katerega spremembe in dopolnitve so na seji občinskega sveta sprejeli letos. »Zapisali smo, da mora vsak, ki se odloči za čiščenje tovrstnih površin, v vsakem primeru prijaviti poseg v naravo na upravni enoti. Ko še zavod za varstvo narave da strokovno mnenje in ko se določijo pogoji, pod katerimi se poseg lahko opravlja, se lahko čiščenje začne. Ta del se je v tem primeru preskočil, kar je kršitev občinskega prostorskega načrta, zato smo sečnjo ustavili, zakupnike in izvajalce pa sem opozoril, da bom vložil kazensko prijavo, če se bo sečnja brez ustreznih dovoljenj še nadaljevala.«
Po mnenje v Bruselj
Z očitki, da pred odpravljanjem zaraščanja na kmetijskih zemljiščih niso pridobili dovoljenja upravne enote o posegu v naravo ter da niso upoštevali občinskega prostorskega načrta, smo soočili tudi Prešernove. Iris Prešeren je povedala, da so za dovoljenje zaprosili na upravni enoti, ki je vlogo poslala ministrstvu za okolje in prostor. To je ocenilo, da okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno. Poudarila je še, da imajo odločbo kmetijskega inšpektorja, po kateri morajo zaraščena zemljišča očistiti. »Po tem, ko smo ustavili sečnjo, smo še enkrat zaprosili za dovoljenje na upravni enoti. To smo storili zato, ker tu nismo domačini in smo se želeli prilagoditi lokalni skupnosti in skupaj z njo dobro funkcionirati. Videli bomo, kakšen bo odgovor, potem pa bomo v skladu z evropsko direktivo o krajinskih parkih in naravnih območjih zaprosili še za mnenje v Bruslju,« je napovedala Prešernova.
Zavod za varstvo narave je vlogo z upravne enote dobil prejšnji konec tedna. Ta ponedeljek so s predstavniki Krajinskega parka Goričko opravili terenski pregled. V naravovarstvenem zavodu pravijo, da se na območjih ohranjanja narave tovrstni posegi obravnavajo z vidika tega, kakšne vplive bi povzročili na značilnosti narave, ki jih ohranjajo. Če gre za habitate zavarovanih vrst, je treba ohraniti tiste dele, ki so za ohranitev habitata pomembni. Za mnoge živali, ki živijo v kulturni krajini, so to na primer mejice, skupine dreves, stara drevesa in podobno. »Ko v naravi preverimo stanje in ugotovimo, kateri habitati so na konkretnem območju, določimo tudi omilitvene ukrepe. Na primer poseke v obdobju, ko se živali ne razmnožujejo, ohranitev mejic in drevesnih pasov in podobno,« pojasnjujejo. »Poseg bi lahko morda pomenil pozitivno spremembo in bi celo prispeval k povečanju biotske raznovrstnosti, če bi ob pregledu in z oceno stanja v naravi ter pravočasno izdanim strokovnim mnenjem in postavljenimi pogoji za izvedbo sledilo upoštevanje pri izvedbi. Če se odstranjuje grmovno-drevesna zarast z golosekom, pa poseg lahko negativno vpliva na živi svet in na strmejših pobočjih povzroči plazenje tal,« k temu dodaja Stanka Dešnik.
Prešernovi, ki želijo na Šalovskem bregu rediti živali, saj imajo že sto ovc, so prepričani, da so se držali vseh predpisov ohranjanja narave in da niso povzročili nobene škode. »Do zdaj sem bil srečen, ko sem prišel domov. Zdaj pa postanem depresiven, ko grem do prve hiše. Vrednost moje nepremičnine je zmanjšana za vsaj 40 odstotkov, poseg se močno pozna tudi pri mikroklimi. Ob zelo vročih dneh je bilo tu za vsaj dve stopinji manj, ker je bila povsod naokrog senca. Tega zdaj ni več,« pa vztraja Walter Famler.