Člani Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja (SDPPP) in simpatizerji društva so ob letošnjem dnevu upora proti okupatorju obiskali Sarajevo in se srečali s člani tamkajšnjega Slovenskega društva Cankar (SDC), ki ga vodi Verica Đindo. Družili so se s 50 udeleženci dvodnevnega dopolnilnega pouka slovenščine, člani slovenskih društev iz celotne Bosne in Hercegovine, in se jim predstavili s kratkim predavanjem ter kulturnim programom. Predstavili so našo prekmursko-prleško-porabsko pokrajino in njene besedne ustvarjalce. Udeležencem dopolnilnega pouka so podarili tudi didaktično slikanico Rija in Rus pisateljice Marinke Horvat in ilustratorke Zale Kostric, ki jo je SDPPP izdalo v sozaložništvu z Dvojezično srednjo šolo Lendava. Slikanica lepo ponazarja večkulturnost panonske pokrajine ob Muri in Rabi, ki je morda ravno po tem najbolj podobna Sarajevu (posebnost slikanice je njena večjezičnost, saj so besedilo dijakinje srednje šole iz slovenščine prevedle še v madžarščino, prekmurščino, romščino in hrvaščino). Program se je nadaljeval z nastopom za to priložnost sestavljene pevske skupine (uglasila in vodila jo je Lili Miloševič). Zapeli so prekmursko ljudsko San se šetao, dve kitici Zdravljice, potem pa še skupaj z udeleženci pouka Čuk se je oženil. Največ občudovanja pa je doživel dramski nastop Martina in Rute Vukan ter Alekseja Miloševića. Uprizorili so odlomek iz gledališko-glasbene predstave OŠ III Murska Sobota Zmenki. Še posebej je navdušil glavni igralec iz predstave Martin Vukan v vlogi Ivana Cankarja. Na poti domov iz mesta Iva Andrića, Meše Selimovića, Dževada Karahasana, Miljenka Jergovića, Semezdina Mehmedovića, Aleksandra Hemona in mnogih drugih besednih ustvarjalcev so se slavisti v Mostarju s krajšim recitalom spomnili še velikega pesnika iz tega mesta na Neretvi Aleksa Šantića in pozneje, že na hrvaški strani, Tina Ujevića.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Deluje že 90 let
Slovenci so se v Sarajevo začeli močneje naseljevati v času Avstro-Ogrske kot državni uradniki, pozneje so tja pred fašizmom bežali primorski Slovenci in potem mnogi v Sarajevu tudi ostali. Tam živeči Slovenci so potem 8. aprila 1934 ustanovili Delavsko kulturno društvo Cankar. Ime ni bilo izbrano naključno, kajti v Sarajevu je leta 1909 pri svojem bratu duhovniku Karlu bival Ivan Cankar in napisal eno temeljnih del slovenske dramatike, dramo Hlapci. Del društvenih dejavnosti je bila tudi publicistika, list Naša misel je izšel že marca 1935. Pozneje, od leta 1937, so izdajali še Zoro, časopis za kulturo in izobraževanje, izšlo je 26 številk. Društvo je delovalo do začetka druge svetovne vojne in se potem ponovno vzpostavilo po vojni ter kot Radničko kulturno društvo Cankar delovalo do leta 1951, ko so bila v nekdanji državi prepovedana vsa nacionalna društva. Obuditev društva sega v čas po razpadu Jugoslavije. Društvo je ponovno začelo delovati leta 1993, se leta 2013 preimenovalo v Slovensko društvo Cankar in pod tem imenom deluje še danes. Ima 250 članov, svoje prostore, knjižnico in arhiv, prireja številne kulturne in tudi športne prireditve. Eden od pomembnejših športnih dogodkov je Spominski teniški turnir Jan Doršner v spomin na mladega športnika Jana Doršnerja, ki je izgubil življenje na prvi obrambni črti mesta Sarajevo decembra 1992. V okviru Slovenskega društva Cankar deluje mešani pevski zbor Camerata Slovenica, pripravljajo pa tudi dopolnilni pouk slovenskega jezika.