Kazalec, na podlagi katerega se računa okoljski dolg, je okoljski ali ekološki odtis, ki se izraža v globalnih hektarih plodne zemlje na prebivalca.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Hvala, da v družbi puščate prijetno sled
Trud in delo nominirancev Vestnikovih akcij Vestnikova osebnost leta in Ljudje odprtih rok nista ostala neopažena - Na idiličnem Posestvu Gjerkeš v Fikšincih podelili kipec in plakete
Za posamezno državo se računa kot razlika površino, ki bi bila potrebna za proizvodnjo porabljenih naravnih virov, in sedanjo površino naravnih ekosistemov, ob upoštevanju uvoza in izvoza, pravijo na ministrstvu za okolje in prostor.
Slovenija je leta 2017 s sprejemom Strategije razvoja Slovenije 2030 okoljski odtis izbrala kot enega ključnih kazalcev za področje okolja. Največji delež okoljskega odtisa Slovenije predstavljajo emisije toplogrednih plinov, pri katerih prednjačijo izpusti iz prometa.
Slovenija med najslabšimi v regiji
Kot pišejo na Slovenski tiskovni agenciji je Slovenija se, odkar potekajo meritve, dan okoljskega dolga vse bolj približuje začetku leta. "Leta 1997 smo v ekološkidolgkot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv človekovih dejavnosti na naravo in njene dobrine," so ta teden opozorili v nevladni organizaciji World Wildlife Fund (WWF) Adria. Letos smo ta dan potisnili za en dan naprej - lani smo ga obeležili 2. avgusta.Največji deležokoljskegaodtisa Slovenije predstavljajo izpusti toplogrednih plinov, pri katerih prednjačijo izpusti iz prometa.Organizacija Global Footprint Network
Podatki GFN o ekološkem odtisu namreč kažejo, da je Slovenija najslabša v regiji, saj v ekološkidolgvstopi že 12. maja. Sledijo Hrvaška (19. junij), Črna gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija). Albanija bo v ekološkidolgstopila zadnja, 14. oktobra.
MOP šele letos začelo sodelovati
Po višini okoljskega odtisa se Slovenija uvršča v povprečje držav EU. Od vrhunca leta 2008 se je naš okoljski odtis znižal s 5,2 globalnega hektara na 4,7 globalnega hektara na prebivalca leta 2013, pri čemer pa se je Indeks človekovega razvoja v tem času povečal s 0,873 na 0,888.
Cilj do leta 2030, določen z nacionalno Strategijo razvoja Slovenije 2030, je zmanjšanje okoljskega odtisa za 20 % oz. iz 4,7 globalnega hektara na osebo leta 2013 na 3,8 leta 2030. Za doseganje in spremljanje tega cilja sta Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija RS za okolje letos vzpostavila sodelovanje z Global Footprint Network, ki izračunava kazalec za vse države sveta.
Kaj lahko naredimo sami
Če želimo ohraniti okolje in živeti v razmeroma čistem okolju, moramo zmanjšati porabo fosilnih goriv in vse bolj uporabljati obnovljive vire energije, tako v prometu kot v stavbah.
V praksi to pomeni, da preidemo na uporabo sončnih in vetrnih elektrarn in električnih avtomobilov.
Na zgornji sliki vidite temeljni problem 21. stoletja, ko sehkrati s povečevanjem blaginje povečuje tudi okoljski odtis, torej izraba naravnih virov in povečevanje onesnaževanja. Graf so pripravili na okoljskem ministrstvu, temelji pa na kombinaciji dveh sinteznih kazalnikov: Indeksa človekovega razvoja (Human Development Index – HDI, ki zajema zdravje, dohodek in izobrazbo) in Okoljskega ali ekološkega odtisa (Ecological Footprint).
Rdeča puščica prikazuje smer razvoja, ki se dogaja, in kjer višja razvitost ne vodi tudi do ponovnega upoštevanja okoljskih meja. Ker države v razvoju v pogledu obremenjevanja okolja za gospodarsko rast sledijo razvitim državam, je pomembno, da vse države stopijo na pot trajnostnega razvoja – tako kot kažejo zelene puščice, to je v spodnji desni, zeleno označeni kvadrant.
