Na lendavskem gradu je na ogled razstava grafik Samuela Grajfonerja in Jasmine Nedanovski. Gre za razstavo v okviru cikla priložnostnih razstav Vis-à-vis, v okviru katerih Oddelek za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru predstavlja profesorje oddelka in njihove diplomante.
Samuel Grajfoner je redni profesor za grafiko in risbo na omenjenem oddelku. Z razstavo na lendavskem gradu nadgrajuje razstavo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, kjer je postavil na ogled izbor del iz dveh grafičnih ciklov, naslovljenih Temè lukenj (2003–) in Nič (2019–). Gre za velike formate v klasičnih tehnikah globokega tiska, gravure in suhe igle, ki jih pospremi tudi odtis, odlit v bronu. Pri Grajfonerju je po besedah Mojce Puncer, ki je napisala spremno besedilo k razstavi, ključna usmerjenost v raziskovanje postopkov redukcije in abstrakcije likovne govorice ter vztrajanje v območju črno-belega kontrasta, od nekdaj temeljnega za grafični likovni izraz. Poleg tega se osredotoča na raziskovanje črne monokromnosti, s katero se odmika od običajne retorike črne in artikulira svojstveno filozofsko navdahnjeno poetiko uporabe te barve. Črna barva in abstraktna linijska risba sta ključna elementa njegove likovne govorice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Za globlje razumevanje grafičnega opusa Samuela Grajfonerja, še zlasti njegovega zadnjega ciklusa Nič, je pomenljivo njegovo zanimanje za stare mojstre in mislece, med katerimi izstopa britanski renesančni hermetični filozof in alkimist Robert Fludd. Po besedah Mojce Puncer se umetnik sklicuje na Fluddovo prizadevanje, da bi prikazal nič oz. praznino in pri tem izpostavi osupljivo sliko, gravuro iz Fluddovega osrednjega dela Utriusque Cosmi iz leta 1617, ambiciozne sinkretične »teorije o vsem«, vključno z »ničem«. Za reprezentacijo tega je izbral preprost črn kvadrat, na njegove robove pa pripisal Et sic in infinitum [In tako v neskončnost].
Grajfoner se je po študiju kiparstva in grafike izpopolnjeval še na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem, v grafičnih ateljejih v Paragon Centre v Londonu, v pariškem Cité Internationale des Arts in na Printmakers Workshop v Edinburgu. Bil je član likovne skupine Mi, s katero je razstavljal v prvi polovici devetdesetih let. Sodeloval je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah. Njegova grafična dela so vključena v številne umetniške zbirke, med drugim so v znameniti dunajski Albertini.
Vsakdanjik in migracije
Jasmina Nedanovski je iz grafike pri Grajfonerju diplomirala leta 2006, v Lendavi pa je razstavljen pregled ključnih momentov njenega ustvarjanja od študija do danes. Kot je v spremnem besedilu k razstavi zapisala Klaudija Cigole, je Nedanovska tudi pod mentorstvom Grajfonerja razvila abstrakten slog, ki se je v naslednjih letih umaknil realističnemu načinu upodabljanja, a ni nikoli povsem izginil. V delih tematsko obravnava človeka, sledove njegovega obstoja in dela ter predmete, ki ga obdajajo in nagovarjajo. V grafikah prepoznavamo motive vsakdanjih predmetov, ki postanejo nosilni motivi določene serije. V zgodnejših delih so to predmeti, ki so personifikacije domačnosti, v času migrantske krize ali pandemije je družbena dimenzija vstopila tudi v njena dela. Čeprav avtoričin namen ni bil spodbujati aktivizem, poglabljati politične razprtije, pri teh delih ne moremo mimo dveh percepcij, ki spremljata migrantsko tematiko. Prvi odziv je empatično sprejemanje sočloveka, ki zaradi neurejenih razmer zapušča svojo deželo in išče nove priložnosti v tujem svetu. Drugi pa je dvom o uspešni integraciji in dobrih namenih prebežnikov, ki v ljudeh vzbujajo nezaupanje, strah. V zadnjem času pa se vračajo osebno občuteni motivi vsakdanjosti in avtobiografske teme, v katerih je avtorica izrazno najmočnejša.
Jasmina Nedanovski je po diplomi iz grafike študij nadaljevala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je članica Društva likovnih umetnikov Dolenjske, sodeluje na skupinskih razstavah in likovnih kolonijah ter vodi delavnice za otroke in odrasle. Njena dela so v zbirkah Galerije Božidarja Jakca Kostanjevica na Krki, Dolenjskega muzeja Novo mesto, Belokranjskega muzeja v Metliki in v zasebnih zbirkah. Za svoje delo je že prejela nekaj priznanj.
Razstava je na ogled še do 24. marca.
