Letos so do 15. oktobra opiti vozniki povzročili 1190 nesreč oziroma en odstotek več kot v enakem obdobju lani. Umrlo je 13 udeležencev, kar je dva manj kot v enakem obdobju lani, a hkrati tudi za polovico manj kot v 2020, kažejo podatki Agencije za varnost prometa.
November, še posebej okoli Martinovega, je znan po pokušanju, pitju in prekomernem pitju alkohola. V akciji Slovenija piha 0,0 - Izberi sebe, ne alkohola, ki se bo začela v ponedeljek, bodo ministrstvo za zdravje, policija in Agencija za varnost prometa ozaveščali o pasteh prekomernega pitja alkohola. Ob tem sporočajo, da alkohol ne spada za volan, voznike pa nagovarjajo, naj v času, ko ne bodo trezni, ključe vozil prepustijo drugim, ali si zagotovijo varen prevoz.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Slovenija piha 0,0 za varnejše ceste: Policisti poostreno nad psihofizično stanje voznikov
Akcija za manj popitega alkohola in manj opitih voznikov na slovenskih cestah bo potekala že deveto leto zapored.
Škoda prekomernega pitja se kaže na vseh področjih našega življenja. Še posebej v cestnem prometu, ko alkohol in druge psihoaktivne snovi vplivajo na spremembo vozniških sposobnosti in slog vožnje, zato prispevajo k večjemu tveganju za nastanek prometne nesreče, opozarjajo na ministrstvu za zdravje.
Slovenija po pitju alkohola med vodilnimi v Evropi
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letu 2022 registrirana poraba alkohola v Sloveniji znašala 10 litrov čistega alkohola na prebivalca, kar nas uvršča med vodilne v Evropi.
Širši odnos naše družbe do pitja alkohola se odraža tudi v veliki toleranci do prisotnosti alkohola v prometu. Alkohol je eden od glavnih dejavnikov tveganja za udeležbo v prometnih nezgodah, tudi pri pešcih in kolesarjih, saj je po podatkih policije okrog 10 odstotkov vseh prometnih nesreč povezanih z vožnjo pod vplivom alkohola oziroma skoraj četrtina tistih s smrtnim izidom.
3- do 6- krat večja verjetnost povzročitve prometne nesreče
Verjetnost povzročitve prometne nesreče se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 3- do 6- krat.
V letu 2023 so bili povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola odgovorni za 1507 prometnih nesreč, pri čemer je umrlo 21 udeležencev oz. 24 odstotkov več kot v letu 2022 (17).
Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola letos znaša 0,67 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka - zakonsko je za običajne voznike dovoljena stopnja alkohola 0,24 miligramov na liter.
Neprilagojena hitrost, nepravilna smer, nepravilno prehitevanje
Med vzroki za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so jih povzročili opiti vozniki, so neprilagojena hitrost, nepravilna smer vožnje, nepravilno prehitevanje in drugi vzroki. Največ alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je po podatkih agencije starih od 25 do 34 let.
Ugasnilo življenje 14-letnika
V letošnjem letu je 11 mladostnikov, starih od 15 do 17 let, pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo in dve hudi telesni poškodbi. Najmlajša smrtna žrtev je bil 14-letni voznik motornega kolesa, ki je prometno nesrečo tudi povzročil, v kilogramu krvi je imel 1,47 g alkohola. Glede deleža alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na 1000 prebivalcev zadnja leta prevladujejo vinorodna območja, torej obalno-kraška, podravska ter pomurska regija.
Na perečo problematiko vožnje pod vplivom alkohola bo agencija opozorila tudi v sredo s predstavitvijo uspešnega projekta iz tujine Flinebox. Na dogodku bodo nagovorili morebitne zainteresirane partnerje, ki lahko z umestitvijo interaktivnih alkotestnih postaj na svojo prireditev ali v lokal prispevajo k večji prometni varnosti.