V Galeriji Murska Sobota so zaradi trenutnih razmer in zaprtja galerij samo na spletu odprli razstavo Lojze Logar. Črne slike in Davidovi vrtovi 1980–1995, s katero želijo osvetliti umetniško vlogo in likovno zapuščino Lojzeta Logarja v Pomurju. Predstavljena so dela, nastala po obdobju poparta ter kratki konceptualni fazi, to so temni gvaši v maniri action paintinga, minimalistične Črne slike, ki jim sledi izrazito barvita in čutna serija slik in grafik Davidovi vrtovi, za katero je umetnik prejel nagrado Prešernovega sklada.
Razstava je nastala v sodelovanju z umetnikovo soprogo Beo Baboš Logar in sinom Bonijem M. Logarjem, ki sta posodila glavnino del, ter umetnikovim dolgoletnim prijateljem, nedavno preminulim ljubiteljskim zbiralcem Rudijem Ringbauerjem, ki je ob tej priložnosti za stalno zbirko Galerije Murska Sobota podaril 16 Logarjevih del, s čimer je v galerijski zbirki skupno 37 del tega umetnika. Razstava v soboški galeriji je ena od štirih razstav projekta, v katerem so se povezale štiri slovenske galerije z željo, da bi celovito predstavile opus tega pomembnega slikarja in grafika.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
V soboški galeriji so izbrali dela iz cikla Črne slike, ki so nastala okoli leta 1980, ko se je Logar po fazi njegove različice poparta in kratki konceptualni fazi (leta 1976 je v ljubljanski Mestni galeriji razstavil listek z napisom »Tukaj bi lahko razstavljal Lojze Logar …«) vrnil k slikarstvu, zapiše v zloženki Irma Brodnjak Firbas, kustosinja razstave. »Sprva skozi radikalno ekspresionistično fazo je prišel do črnočrnega slikarstva in Črnih slik. Od narativnega se je umaknil v čisto likovnost, v polje abstrakcije, in raziskoval izrazne možnosti črne barve.« Glavnino črnih del je naslikal v vasici Selišče na domačiji ljubiteljskega slikarja in kiparja Lojzeta Veberiča.
Tukaj bi lahko razstavljal Logar...
»Davidovi vrtovi je serija slik in grafik, ki so nastale med letoma 1985 in 1995, z njo pa nagovori, pravijo likovni kritiki, široko množico. Po številu bogato in izjemno priljubljeno umetniško serijo je večinoma ustvaril po selitvi v Ljubljano, ko je bil na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči, veliko je razstavljal tako doma kot v tujini ter žel uspehe na grafičnih trienalih in bienalih po svetu.« Leta 1987 je za cikel Davidovi vrtovi dobil nagrado Prešernovega sklada, leta 1994 pa še osrednje stanovsko priznanje, Jakopičevo nagrado.
Močni kontrasti, črna se umakne
V seriji slik in barvnih sitotiskov Davidovi vrtovi se Logar vrne v figuralni svet in ustvari lastno mitologijo rajskih vrtov z vrelci življenja, lepote in mladosti. Poudarjeni so zapeljivi ženski liki, običajno v simbolni rdeči barvi, obkroženi z barvitimi polji zoomorfnih ter vegetabilnih oblik, še pojasnjuje Brodnjak Firbasova. Ta dela so ikonografsko polna arhetipov in simbolike. Izjemen uspeh in priljubljenost teh Logarjevih del je pripisati njihovi izmuzljivi naravi, saj se gibljejo po robu narativnega in abstrakcije ter s tem dopuščajo veliko manevrskega prostora pri interpretaciji. So izredno barvno nasičena, prevladujejo močni barvni kontrasti, črna pa se umakne na obrobe barvnih polj.
Lojze Logar je bil dolgoletni profesor za grafiko, risanje in slikanje na ALUO v Ljubljani, eden izmed najzanimivejših in samosvojih avtorjev, ki so se na slovenskem likovnem prizorišču pojavili ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v času t. i. poparta. Po opravljeni diplomi in grafični specialki se je kot pomemben predstavnik 2. generacije ljubljanske grafične šole vrnil v Radence in kot ustanovni član skupine DHLM (Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar, Franc Mesarič) v pomurski prostor s svojimi popart grafikami vnesel modernizem. Je eden prvih vodij Razstavnega paviljona arhitekta Novaka, predhodnika Galerije Murska Sobota.
Štiri življenjske postaje, štiri razstave
Logar se je rodil na Koroškem, mladost je preživel v Pomurju, zrela leta v Ljubljani, nazadnje pa je živel in leta 2014 umrl v Izoli.
V projektu pregledne razstave celotnega umetnikovega opusa so se s svojimi razstavami združile štiri galerije. Logarja kot osrednjo osebnost med likovniki, ki so izoblikovali našo različico poparta, poimenovano nova (ekspresivna) figuralika, predstavlja razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, dela v maniri minimalističnega črnočrnega slikarstva in dela najobsežnejšega ciklusa Davidovi vrtovi razstava v Galeriji Murska Sobota, dela iz devetdesetih let, ko je razvijal ciklus slik Intermezzozoik in ga zaokrožil v seriji z naslovom Sarcophag (U.S.), prikaže razstava v Obalnih galerijah Piran, predstavitev opusa pa zaokrožuje postavitev zadnjih del na papirju iz serije Angeli v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Opus bodo povezali v skupni monografiji.
Murskosoboška razstava bo predvidoma na ogled do januarja 2021. Da bi jo vsaj delno približali ljubiteljem, bodo posnetke z razstavne postavitve z izjavami kustosinje Irme Brodnjak Firbas in drugih sodelujočih prikazali na galerijski spletni strani in družabnih omrežjih.
