Martina Štampar je tridesetletna Ljutomerčanka, ki jo vodi želja po novih odkritjih. Trenutno je zaposlena kot mlada raziskovalka na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo.
V sklopu raziskovalnega dela, ki je predvsem timsko, se ukvarja z genetsko toksikologijo, s katero se je prvič srečala na doktorskem študiju. Raziskovanje novih, še neodkritih stvari, jo je pritegnilo že v času obiskovanja ljutomerske gimnazije. Tam se je prvič seznanila z raziskovalnimi nalogami, in sicer v sklopu tekmovanja mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenije. »Tako sem nekako začela razmišljati o študiju mikrobiologije, ki se mi je takrat zdel zelo zanimiv. Vendar pa takrat še nisem razmišljala o tem, da bom postala raziskovalka,« pove tridesetletna Ljutomerčanka, ena izmed letošnjih prejemnic nagrade programa L'oréal-UNESCO »Za ženske v znanosti«. V okviru doktorskega študija je sodelovala s Kemijskim inštitutom in Fakulteto za farmacijo na Univerzi v Sevilji v Španiji. Januarja letos je uspešno zagovarjala doktorsko nalogo, v okviru katere je raziskovala in razvijala nove jetrne in vitro 3D celične modele za namen testiranja genotoksične aktivnosti ksenobiotičnih snovi.
Gre za nam, laikom, precej težko razumljivo tematiko. Mogoče kakšna beseda več o vaši doktorski nalogi?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
»Gre za raziskovanje in preučevanje kromosomskih poškodb in poškodb DNK ter mehanizmov mutagenega delovanja pri okoljskih onesnažilih. Razviti novi 3D celični modeli, ki imajo izboljšane lastnosti in strukturo v primerjavi s tradicionalnimi 2D celičnimi modeli, lahko znatno prispevajo k razvoju ustreznih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje vpliva genotoksičnih onesnažil na zdravje ljudi in druge organizme v okolju. Hkrati pa lahko zagotovijo alternativo živalskim modelom, kar se sklada s strategijo Evropske Unije 3R – zamenjava, zmanjšanje ter izboljšanje metod poskusov na živalih, ki teži k temu, da bi se zmanjšalo število testiranj na živalih.«
Trenutno ste zaposleni kot mlada raziskovalka?
»Trenutno sem zaposlena kot mlada raziskovalka na Oddelku za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. V sklopu mojega raziskovalnega dela, ki je predvsem timsko, se ukvarjam z genetsko toksikologijo, s katero sem se prvič srečala na doktorskem študiju. Na področju genetske toksikologije raziskujemo in proučujemo kromosomske in DNK poškodbe ter mehanizme mutagenega delovanja na celični in molekularni ravni. Testne sisteme uporabljamo za kvantitativno določanje toksičnega in genotoksičnega potenciala okoljskih onesnažil, kot so težke kovine, poliaromatski ogljikovodiki, heterociklični amini, pesticidi, naravni toksini, nanodelci in kompleksni vzorci iz okolja – površinske, odpadne in pitne vode. Prav tako veliko pozornosti posvečamo raziskavam, ki so usmerjene v proučevanje molekularnih mehanizmov delovanja kombiniranih izpostavljenosti okoljskim onesnažilom. Tematika me je takoj pritegnila, saj so se mi vplivi različnih snovi, ki se nahajajo v kozmetiki, prehrani, zdravilih, v okolju ipd., na človeka in njegovo zdravje zmeraj zdeli zanimivi. Še najbolj pa mi je tematika postala všeč, ko smo dali vse večji poudarek na razvoj alternativnih in vitro celičnih modelov, ki se osredotočajo na genotoksične odzive kemikalij in onesnaževalcev okolja.«
Zveni zelo zanimivo. Torej veliko časa preživite v laboratoriju?
»Moji dnevi so zelo raznoliki. So obdobja ali dnevi, ko večino časa preživim v laboratoriju, kjer izvajam različne poskuse, učim študente in podobno. So pa tudi obdobja, ko sem večinoma za računalnikom, saj berem in pišem znanstvene članke, urejam rezultate, sestankujem ... Pridobljene rezultate poskušam tudi predstaviti na konferencah doma in v tujini. Poskušam pa tudi sodelovati pri slovenskih in mednarodnih projektih.«
Pa vendarle najdete tudi kaj prostega časa?
»Seveda. V prostem času se zelo rada družim s svojimi prijatelji in družino, ki mi veliko pomenijo, zelo rada kuham in testiram nove recepte, ko pa imam motivacijo in navdih, tudi zelo rada eksperimentiram s sladicami. Zelo rada tudi potujem.«
Ste bili presenečeni, da so ocenjevalke in nacionalni odbor vaše delo prepoznali kot velik doprinos znanosti?
»Zelo se mi zdi pohvalno, da se vzpodbuja mlade raziskovalke pri nadaljevanju svoje karierne poti v znanosti. Za sodelovanje sem se odločila predvsem zato, ker sem želela pokazati svoje delo tudi širšemu občinstvu in ker mi je bil izziv napisati znanstveno delo na način, da je razumljiv tudi širši javnosti. Da sem bila med izbranimi, me je presenetilo in hkrati zelo razveselilo. Štipendija mi predvsem pomeni neko potrditev in pohvalo, da delam dobro in da sem z mojim raziskovalnim delom nekako uspela doprinesti k znanosti.«
Že veste, kako boste porabili štipendijo, ki je bolj nagrada za prispevek k znanstvenim spoznanjem na nacionalni in globalni ravni?
»Ne, zaenkrat še ne, ker se je vse odvijalo zelo hitro, tako da načrti še nastajajo.«
Ste kdaj pomislili, da bi se preselili v tujino? Kakšni so vaši nadaljnji načrti?
»Nekako še nisem razmišljala, da bi šla živet v tujino, ne izključujem pa možnosti. Sem pa leta 2018 prejela štipendijo za namene kratkih znanstvenih izmenjav ter tako preživela nekaj časa na Danskem. Pri mojem poklicu mi je zelo všeč, da omogoča tudi takšne kratke izmenjave s tujino, tako da lahko dobiš malo občutka, kako je v tujini. Dolgoročnih načrtov še nimam, v tem trenutku si na področju kariere želim, da bi dobila podoktorski projekt in morda še kakšen obisk tujine.«