Goričko je eden od biserov Slovenije, kjer v jasni noči še lahko vidimo zvezde. Po številnih mestih v Sloveniji, v tujini pa še bolj, to, zaradi razsvetljave, ni več mogoče. Ulične razsvetljave, reklamni panoji, luči avtomobilov ipd. namreč tudi ponoči okolje tako razsvetlijo, da nam zakrijejo pogled na zvezdnato nebo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Furs opozarja na lažna elektronska sporočila o davčnih obveznicah
Finančna uprava RS (Furs) ponovno opozarja na poskuse prevar z lažnimi elektronskimi sporočili, in sicer glede prispelih davčnih obveznic na osebni bančni račun. Sporočila so videti, kot da jih pošilja Furs, kar pa ne drži. Furs zato zavezance poziva k previdnosti. "Ne nasedajte in nikamor ne sporočajte ali vpisujte svojih podatkov," so zapisali.
»Svetlobno onesnaženje je vsako nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve,« je strokovno dejala zdravnica Branislava Belović, ki je v markovskem Peterlougu podrobneje predstavila, kako umetna svetloba, ki smo ji izpostavljeni ponoči, škodljivo vpliva na naše zdravje. »Okrog desete ure zvečer se hormon melatonin, ki uravnava naše spanje, najbolj izloča. Če takrat zaspimo, spimo najbolj trdno in kakovostno, če to uro zamudimo ali jo umetno podaljšujemo, bomo spali manj kakovostno, posledično pa bomo naslednji dan bolj utrujeni,« pojasni Belovićeva. »Znano je, da imajo tiste ženske, ki delajo v nočnih izmenah, pogosteje raka na dojkah, moški na prostati. Predvidevajo, da naj bi umetna svetloba vplivala celo na razvoj raka na črevesju,« pojasni Belovićeva. Pogoste so tudi motnje vida, predvsem pri mladih, tudi zaradi t. i. modre svetlobe, ki jo sevajo pametni telefoni, računalniki in led svetila.
Umetna svetloba pa težave povzroča tudi živalim, je razložil biolog Primož Presetnik, ki sicer podrobno preučuje netopirje. S petkovim dogodkom v Markovcih, katerega naslov je bil Vgasnimo posvejte v občini Šalovci, organizirala pa sta ga javni zavod Krajinski park Goričko in Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev, so namreč obeležili mednarodno noč netopirjev.
Neposredni sorodniki netopirjev so bili dinozavri, netopirji so na svetu že približno 52 milijonov let. »Že takrat so bili popolnoma enaki, letali po zraku in se orientirali s pomočjo ultrazvoka,« pojasni Presetnik. »Človek se je razvil pred približno dvema milijonoma let, naši neposredni predniki nekje pred sto tisoč leti, kar pomeni, da smo v primerjavi z netopirjem zelo mladi. In zato ne smemo zdaj uničiti nečesa, kar je bilo milijone let pred nami že na svetu,« pravi Presetnik.
Na svetu je približno 90 vrst netopirjev, v Sloveniji jih živi trideset vrst. In večina netopirjev se svetlobe boji. »Netopirji se prehranjujejo z žuželkami, ki pa sledijo svetlobi. Večina netopirjeve hrane tako leta okrog luči oziroma vira svetlobe, ki se mu netopir boji približati. Če ne zbere poguma ali nabere hrane drugod, ostane lačen. To pomeni, da potem nima moči za parjenje in tako rod sčasoma izumre,« pojasni Presetnik. Netopirje, ki letajo tudi v Markovcih, so po predavanju iskali tudi s pomočjo naprave, ki snema njegovo oglašanje.
