Leta 2016 je država izvedla projekt elektrifikacije železniške proge Pragersko–Hodoš. Obsežen infrastrukturni poseg je bil po besedah takratnega predsednika vlade Mira Cerarja največji projekt evropske kohezijske politike v obdobju 2007–2013, vreden kar 465 milijonov evrov, od katerih je bilo 207 milijonov evrov evropskega denarja. Hkrati je družba Elektro Maribor zgradila 14 kilometrov dolg 110-kilovoltni daljnovod med Mursko Soboto in Mačkovci, ki je bil med drugim potreben za nemoteno delovanje elektrificirane železniške proge. Na slovesnem odprtju je Cerar izročil ključe strojevodji, ki je nato dizelsko lokomotivo simbolično odpeljal v zgodovino. A v resnici jo je odpeljal samo nekaj metrov od prizorišča, saj je naslednji dan vozila naprej. Razlog je bil v tem, da daljnovod v trenutku odprtja proge še ni bil končan. To pa zato, ker se lastniki puconske klinike Rimska čarda niso strinjali z načrtovano traso in niso dali soglasja za postavitev stebrov daljnovoda, ker da so ga po njihovem mnenju načrtovali preblizu klinike. Že prej so vložili tožbo na upravnem sodišču, a to do začetka gradnje daljnovoda ni odločilo o zadevi. Kljub sproženemu upravnemu sporu je bil kasneje daljnovod zgrajen in so ga začeli uporabljati, a se zadeva s tem ni končala. Upravno sodišče je ugotovilo, da je ministrstvo za okolje in prostor naredilo napake v postopku sprejemanja državnega lokacijskega načrta, zato je bilo leta 2018 razveljavljeno že izdano gradbeno dovoljenje za daljnovod. V ponovljenem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja aprila 2019 je ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja v delu trase daljnovoda med 18. in 20. stebrom, med katerima stoji klinika, medtem ko ima celoten daljnovod 63 stebrov. Gradbeni inšpektor je naložil celo odstranitev tega dela daljnovoda, čemur se Elektro Maribor izogiba z različnimi pravnimi manevri. »Daljnovod zagotavlja oskrbo z električno energijo prebivalstvu Goričkega, na omrežje razdelilne transformatorske postaje (RTP) v Mačkovcih, ki se napaja po tem daljnovodu, je priključenih več kot 6000 merilnih mest, kar pomeni, da Elektro Maribor prek daljnovoda oskrbuje vsaj 20.000 ljudi na območju Goričkega,« pojasnjujejo v Elektru Maribor in poudarjajo še, da daljnovod zagotavlja elektriko tudi domovom za starejše, zdravstvenim domovom, vrtcem in osnovnim šolam na tem območju. Daljnovod je po njihovih besedah tudi izjemnega pomena za nadaljnji razvoj gospodarstva na Goričkem. »Daljnovod napaja tudi pomemben del državne železniške infrastrukture na Goričkem ter več baznih postaj mobilnih operaterjev,« še pravijo in dodajajo, da so zaradi pomena daljnovoda uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva, o katerih sodišče še ni odločilo. Trenutno odstranitev omenjenega dela daljnovoda preprečuje odredba vrhovnega sodišča. Daljnovod je danes torej v tehničnem smislu operativen, nima pa uporabnega dovoljenja in nad njim visi grožnja odklopitve, kar bi imelo posledice za oskrbo z elektriko na Goričkem in za delovanje železnice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Šraj: Daljnovod je bil v prostor umeščen nezakonito
»Sodišče je odločilo, da je bil daljnovod v prostor umeščen nezakonito in neustavno, zato je inšpektor izdal odločbo o rušenju,« pojasnjuje zobozdravnik Sašo Šraj, ki je že leta 2016 za Vestnik izrazil bojazen, da bo daljnovod zaradi elektromagnetnega sevanja vplival tudi na delovanje naprav v kliniki, v kateri deluje tudi njegova družba Meddens. Kot pravi, so se njihove bojazni izkazale za upravičene. »Gre za drobne motnje, kot je majhen šum na ultrazvoku ali drugih napravah. To so sicer zadeve, ki jih ne opazimo pri vsakodnevnem delu, so nas pa nanje opozorili inženirji, ko so servisirali naprave.« Prav tako po besedah Šraja bližina daljnovoda negativno vpliva na počutje nekaterih pacientov. »Povsod lahko slišijo, da je to škodljivo, zato so nekateri prestrašeni.« V stavbi klinike, ki jo dnevno obišče precej pacientov, poleg zobne ambulante deluje tudi ginekološka. Šraj poudarja, da njihov boj traja že od leta 2013. »Še preden so začeli gradnjo, smo jih opozarjali, da je daljnovod preblizu. Žal nam je, da je prišlo tako daleč. Vmes se je menjalo že nekaj vlad in okoljskih ministrov, investitor pa ves čas nastopa s pozicije moči. Uporabnega dovoljenja še vedno nima, torej daljnovoda ne bi smeli uporabljati. Razumemo, da je daljnovod zadeva regijskega pomena, da na Goričkem potrebujemo elektriko, vendar ga je treba zakonito umestiti v prostor, tako da ne povzroča škode. Upamo, da bomo čim prej našli rešitev in ustrezno spremenili traso daljnovoda,« pravi Šraj, ki meni, da negativen vtis ustvarja že to, da vsak obiskovalec klinike najprej zagleda steber daljnovoda pred stavbo. »Sam bi se takoj umaknil na drugo lokacijo, če bi mi takrat pravočasno povedali, da bo na tej trasi daljnovod,« še pove Šraj, ki dodaja, da je kliniko začel graditi leta 2008, leta 2009 so zanjo že dobili uporabno dovoljenje, mesec dni kasneje pa je bil po njegovih besedah sprejet državni lokacijski načrt, s katerim so daljnovod umestili v prostor. »Mi pa smo imeli takrat stavbo že zgrajeno, prostorski načrt so leta 2011 še spreminjali, a od te trase niso odstopili.«
Elektro Maribor: Rešitev je v rokah države
Rešitev položaja je zdaj v rokah pristojnih državnih organov, pravijo pri Elektru Maribor. Pri tem poudarjajo, da je vlada projekt daljnovoda na podlagi interventnega zakona uvrstila na seznam prioritetnih projektov za zagon gospodarstva po epidemiji. »Kot je znano, je namen določitve seznama investicij v pospešeni obravnavi postopkov, povezanih z investicijami. Če bo prišlo do spremembe državnega prostorskega načrta in odmika trase daljnovoda od sedanje, bo lahko Elektro Maribor po pridobitvi vseh dovoljenj gradil v skladu z veljavno zakonodajo.« Na ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da so novembra lani ministrstvu za okolje in prostor poslali pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta za umestitev dela obstoječega daljnovoda med 16. in 21. stebrom. Kot še pojasnijo, so bila evropska sredstva, omenjena v začetku prispevka, ki so jih pridobili za projekt elektrifikacije železniške proge, namenjena izključno za ta namen, medtem ko gradnja daljnovoda ni bila predmet te investicije in je zgolj potekala sočasno. Projekt je bil v času gradnje ocenjen na 7,3 milijona evrov, Elektru Maribor pa je uspelo daljnovod zgraditi po nekoliko nižji ceni, pravijo v družbi, se bo pa skupna vrednost naložbe nekoliko povečala v primeru gradnje na novi trasi.
Želijo ga zgraditi po novi trasi
Na vprašanje, ali je v načrtu sprememba trase daljnovoda ali bodo situacijo rešili kako drugače, v Elektru Maribor odgovarjajo: »Ker pristojno ministrstvo ni želelo odpraviti napake v postopku, je za rešitev problematike družba predlagala odmik manjšega dela trase.« Kot pravijo, se v zvezi s tem že obravnava tudi sprememba državnega lokacijskega načrta za daljnovod med 16. in 21. stebrom, a poudarjajo, da lahko to traja več let. »Ker ni drugih možnosti za zanesljivo oskrbo območja Goričkega z električno energijo, je zelo pomembno, da daljnovod obratuje ves čas do spremembe trase. V ta namen bo treba uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva.«