Čez približno dva tedna se bo ob ugodnih vremenskih razmerah v Pomurju začela žetev ječmena. Letošnje celotno vegetacijsko obdobje ozimnih žit je bilo pestro, vendar so posevki lepo razviti in obetajo dobro letino, čeprav so bile vremenske razmere v tem obdobju velikokrat neugodne. »Žita spadajo med trave, ki pa ob veliko padavinah in močnem soncu ustvarijo veliko listne mase, kar v času vegetacije pomeni razvoj velikega in močnega klasa, seveda če je bila narejena tudi ustrezna zaščita,« pravi Branko Virag, član uprave Skupina Panvita. Ta je s Kmetijsko-gozdarskim zavodom (KGZ) Murska Sobota, Biotehniško šolo Rakičan in Kmetijskim inštitutom Slovenije organizirala že 46. dan pšenice, na katerem so spregovorili o rastnih razmerah v pridelovalni sezoni 2023/24, o ekonomskih kazalnikih pridelave ozimnih žit, pa tudi o preciznem kmetijstvu pri pridelavi žit.
Jesenska setev žita je bila ugodna in opravljena v idealnem času, tudi koruza, ki je najpogostejši predposevek ozimnih žit, je bila požeta pravočasno. Tam, kjer je bila predsetvena obdelava tal pravilna, je bil vznik žit relativno dober, prav tako so bile oktobra idealne razmere za tretiranje žit proti plevelom. Posevki so imeli jeseni dolgo ugodne razmere za rast in razvoj ter so se primerno razrasli in relativno dobro prezimili, razen v redkih primerih prevelike vlažnosti. »Letos ni bilo bistvenih odstopanj od tridesetletnega povprečja padavin, vendar so te čedalje bolj neenakomerno porazdeljene. To za kmete in poljedelce pomeni krajši čas obdelave, zato je toliko bolj nujna primerna strojna mehanizacija, še bolj pa znanje, da lahko pravočasno izvedemo ustrezne ukrepe,« pravi Virag.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Preleti žerjavov) Prvi so jih opazili na Cvenu
Jesenska selitev bo trajala do konca decembra, tako da še imamo možnost, da jih zagledamo.
Med te ukrepe sodita dognojevanje posevkov in mehansko zatiranje plevelov. »V drugi polovici marca je padlo skupno približno 30 litrov dežja na kvadratni meter, kar je negativno vplivalo na zdravstveno stanje žit, pojavljati so se začele prve bolezni. Tudi aprilske negativne temperature so na določenih izpostavljenih mestih povzročile poškodbe na ječmenu in pšenici, zato se ocenjuje, da bo lahko tam pridelek manjši za od 10 do 15 odstotkov.«
Preciznega kmetijstva vse več
Pri pridelavi ozimnih žit je vse bolj v ospredju precizno kmetijstvo. Pri tem se posevki pšenice spremljajo s satelitskimi posnetki, zbrani podatki se nato obdelajo in evalvirajo na terenu, na osnovi tega se izdela gnojilni načrt. »Namen tega je, da večjih površin ne gnojimo recimo enakomerno s celim odmerkom po celotni njivi, ampak variabilno znotraj parcele in tam, kjer posevek kaže večje potrebe po dušiku oziroma ima potencial za večji pridelek. Precizno kmetijstvo tako vpliva na pridelek kot tudi na zmanjšanje izpiranja nitratov. Vemo namreč, da se nitrati izpirajo samo, če niso izkoriščeni oziroma če jih rastlina ne posrka,« je pojasnil Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota. Precizno kmetijstvo pri pridelavi pšenice v Pomurju bo sčasoma še pridobivalo pomen. »V prvi meri je za takšno kmetovanje nujna oprema, ki ni poceni, ni pa to dovolj. Treba je imeti znanje, da lahko pride do največjih učinkov preciznega gnojenja in škropljenja,« je še povedal Ferenčak.
Na pridelavo pšenice, ki je paradna kultura v Pomurju, po besedah Stanka Kapuna, direktorja KGZ Murska Sobota, ne smemo gledati melanholično. Država bi morala po njegovem mnenju imeti strategijo lastne oskrbe z žiti. »To je dobrina, ki jo vsak prebivalec uživa vsak dan, zato se državi, ki nima svoje lastne bilance urejene z najpomembnejšo poljščino, ne piše dobro.« Kapun se je ozrl še na vremenske razmere, ki so tudi pridelovalcem ozimnih žit povzročale številne preglavice. »Če se te v kratkem ne bodo ustavile, bodo vplivale na količino pridelka, še bolj pa na njegovo kakovost. Od te je zopet odvisna odkupna cena,« meni Kapun.
Kolikšna bo ta, je prezgodaj napovedovati, so pa borzne cene le nekoliko boljše, kot so bile denimo aprila, ko je kazalo, da bodo celo nižje od lanskih, ki so bile v povprečju 200 evrov po toni. »Že lani so kmetje pridelovali pšenico s krepko izgubo, predvidevamo pa, da tudi letošnje odkupne cene ne bodo pokrile proizvodnih stroškov,« ni bil optimističen direktor KGZ Murska Sobota.