Jernej Pikalo pa je uvodoma poudaril, da je dan reformacije eden od največjih praznikov, kar jih naša država ima. »Kajti redki so trenutki v slovenski zgodovini, ko je bil slovenski narod povezan z najbolj naprednimi, intelektualnimi, znanstvenimi, kulturnimi in jezikovnimi tokovi v Evropi. Eden takih je bil v 16. stoletju, drugi pa je danes, ko smo s članstvom v Evropski uniji v samem centru najpomembnejšega evropskega in svetovnega dogajanja.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S TRIBUNE) Kako močna je Mura?
Nogomet niso samo zmage. So tudi neuspehi, so tudi boleči padci.
Izpostavil je tudi, da je reformacija slovenskemu narodu veliko dala, poleg gledanja na vero, ki daje človeku drugačen pogled, kaj bi naj cerkev bila in kakšen bi naj bi bil odnos človeka z najvišjim, dala nam je materni jezik in prve tiskane knjige. Za nas kot narod pa je pomembno tudi to, da je bilo od takrat naprej izobraževanje dostopno v maternem jeziku in to vsakemu dostopno, ne le bogatim.«
»Letos želimo dati posebni poudarek prekmurskemu knjižnemu jeziku in prekmurskim knjigam. To, da smo se lahko izražali v svojem jeziku, tako v cerkvenem kot v posvetnem življenju, tudi skozi knjige, je bilo v naši zgodovini temeljno, da smo obstali kot slovenski narod,« je povedal Erniša. Hkrati pa je bila slovesnost priložnost, da se spomni, da reformacija ni bila enkratni dogodek, ampak proces, ki traja. »Protestantske vrednote, kot so delavnost, pridnost, varčnost in medčloveške odnose pa je potrebno vedno graditi na dveh platformah, na neposrednem odnosu do Boga, kakor tudi spoštljivem odnosu do vseh, s katerimi skupaj živimo,« še pravi Erniša in zaključi, da to ni le praznik evangeličanov, ampak praznik, s katerimi se lahko identificirajo tudi drugi, verujoči in neverujoči.
Slovesnost so pripravili Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi v Republik Sloveniji, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar in Mestna občina Murska Sobota, v kulturnem programu pa so nastopili Gorazd Žilavec, Tomaž Rauch, Ines Zavec, Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Puconci ter profesorja Franci Just in Štefan Kardoš.
Podrobneje pa v Vestniku.
