Znakovni jezik, v katerem se prav tako lahko izoblikujejo narečja in različne socialne zvrsti jezika, ima drugačno slovnico kot govorni jezik. Gre za vizualno-znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok ter prstov in mimiko obraza. Znakovnega jezika ne uporabljajo zgolj gluhi in naglušni, ampak tudi osebe v njihovem ožjem družinskem krogu in tolmači. Vsaka država, včasih celo določena pokrajina, ima svoj znakovni jezik, so zapisali v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
V zvezi so ob dnevu slovenskega znakovnega jezika dopoldne izvedli izobraževalno delavnico, v četrtek in petek pa na ljubljanski filozofski fakulteti sledi še mednarodna konferenca znakovnega jezika Vse je v naših rokah. Prvi dan je po konferenci na sporedu tudi kulturni večer, na katerem bodo nastopili gluhi ustvarjalci s področja gledališke in glasbene umetnosti.
Lani je zveza pripravila tudi etimološki slovar. Gluhi raziskovalci so preučili zgodovinsko ozadje izvora slovenskega znakovnega jezika in iz pozabe iztrgali več kot petsto kretenj, ki so tako rekoč že izginile. Nedavno pa so predstavili še spletno platformo prispevajkretnjo.si, preko katere lahko posamezniki darujejo znesek, s katerim prispeva k prevodu besede v kretnje. Kot so poudarili na novinarski konferenci, bo to omogočilo boljše razumevanje ter vključenost gluhih in naglušnih v družbo.
Gluhota sodi med najtežje invalidnosti predvsem zaradi doživljenjske ovire govorno-socialne komunikacije, s katerimi se gluhi in naglušni soočajo v vsakodnevnem življenju, izobraževanju in tudi na delovnem mestu. Dan slovenskega znakovnega jezika praznujemo že 22 let, odkar je bil 14. novembra 2002 v uradnem listu objavljen zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika.
O slovenskem dnevu znakovnega jezika pišemo tudi v novi številki Vestnika. O tem, kaj so njegove posebnosti in kakšen je njegov položaj v primerjavi s slovenskim jezikom, smo se pogovarjali z Ano Kerman De Luisa. Preberite prispevek.