Predsednica republike Pirc Musar je v poslanici zapisala, da 25. oktober 1991 predstavlja neprecenljiv zgodovinski mejnik. Takrat se je namreč končal osamosvojitveni proces, hkrati pa je ta dan potrdil slovensko neodvisnost. "Brez suverenosti ni neodvisnosti, ni avtonomije in pravice naroda, da sam odloča o svoji usodi. Le suveren narod lahko sam oblikuje svojo prihodnost, brani svoje interese in neguje svojo kulturo brez pritiskov tujcev," je opomnila. Vsem, ki so sodelovali v procesu osamosvajanja, se je zahvalila za njihov odpor, pogum, vložen trud in žrtvovanje. "Nekateri so za našo ključno vrednoto - suverenost - žrtvovali tudi življenje," je spomnila.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Suverenost moramo po njenih besedah "varovati kot zaklad, saj je temelj naše svobode in neodvisnosti". "Vrednost suverenosti razumejo narodi, katerih svoboda je trenutno ogrožena ali je še niso uspeli izboriti," je dodala. Dan suverenosti nas po njenih besedah spominja na dosežke, izzive in pot do samostojnosti ter na našo odgovornost do tistih, ki so nam izborili svobodo, kot tudi do mladih, katerim jo moramo predati. "Skupaj smo močni in učinkoviti, ko delujemo enotno," je izpostavila. Pri tem je navedla besede staroste slovenskega osamosvajanja Franceta Bučarja: "Da smo se takrat v tistih okoliščinah izvili iz nevarnosti in pasti, nas lahko navdaja ne le s ponosom, ampak tudi s samozavestjo, da se bomo znali umakniti tudi novim nevarnostim, ki se bodo pojavljale na naši poti."
Predsednica DZ Klakočar Zupančič je medtem orisala zgodovino osamosvajanja. "Začetki tega procesa segajo vse od narodnih buditeljev v 19. stoletju in dejanj generala Rudolfa Maistra po prvi svetovni vojni preko sklepov slovenskega narodnoosvobodilnega sveta med drugo svetovno vojno, ki so opredelili pravico slovenskega naroda do samoodločbe, do uveljavitve na plebiscitu jasno izražene volje državljank in državljanov, da pravico do samoodločbe uresničimo in zaživimo v samostojni demokratični državi leta 1991," je naštela.
Pot, ki so jo prehodile generacije pred nami, da lahko danes živimo v samostojni, demokratični in svobodni državi, je bila po njenem opozorilu dolga in v nekaterih obdobjih tudi prepojena s krvjo. Glede na to se ji zdi prav, da smo ponosni in spoštujemo vse, ki so prispevali k temu. Slovenija je danes po njenih besedah uveljavljena članica mednarodne skupnosti. V aktualnem mandatu Evropskega parlamenta ji je bil dodeljen resor širitve EU v Evropski komisiji, ki se bo soočal s številnimi zahtevnimi mednarodnimi izzivi tako na Zahodnem Balkanu kot v vzhodni Evropi, je navedla. Prepričana je, da bo slovenski prispevek tudi na tem področju prepoznaven in spoštovan.
"Zgodovina nas uči, da smo sposobni doseči vse zastavljene cilje, ko stopimo skupaj. Da nam je mar za sočloveka in smo vedno pripravljeni pomagati tistim, ki so pomoči potrebni," je spomnila. "Naj bo zato tudi današnji praznik dan, ko se spomnimo naših skupnih plemenitih vrednot, ki so bile temelj pri gradnji suverene in svobodne Slovenije," je sklenila.