Zaradi množice ljudi v naravi ne bi bilo slabo, da se jim na nevsiljen način povedali, da si vsi vsak dan lahko prizadevamo za trajnostno naravnan razvoj, zdravo okolje in bivanje ter za okoljsko in podnebno bolj prijazen planet. Vodilo letošnjega dneva Zemlje je »Ohranjajmo naše vrste«.
Preberite še
Odpri v novem zavihku![Kot že vsa leta je bila za več kot polovico turističnih prihodov in prenočitev v regiji tudi lani zaslužna destinacija Moravske Toplice.](http://cdn.kme.si/public/images-cache/810xX/2024/12/17/47f9885fe3f44cf599edcdb217d4456d/67a9e786ee232/47f9885fe3f44cf599edcdb217d4456d.jpeg)
V Pomurju lani presegli magično število nočitev
Na državni ravni je bil rekord presežen že drugo leto zapored.
Darilo narave človeštvu so milijoni vrst, ki jih poznamo in jih imamo radi, in še veliko drugih, ki jih morda odkrijemo. Človek je žal nepopravljivo porušil ravnovesje v naravi, zaradi česar se svet spopada z največjo stopnjo izumiranja vrst po izgubi dinozavrov pred več kot 60 milijoni let. V primerjavi z usodo dinozavrov pa je hitro izumiranje vrst v sodobnem svetu posledica človekovih dejanj. Minister Simon Zajc ob Svetovnem dnevu zemlje sporoča: »Imamo samo en planet, ki si ga delimo z raznovrstno rastlinsko in živalsko populacijo, ki jo je zaradi našega ravnanja vedno manj. Vse oblike življenja so enakovredne in neprecenljive! Spremenimo naše ravnanje, da na koncu ne ostanemo sami.«
Uničenje in hitro zmanjševanje rastlinskih in živalskih populacij po svetu sta neposredni posledici človekovih dejanj, med drugim: podnebne spremembe, krčenje gozdov, izguba habitatov, nezakonita trgovina z zavarovanimi vrstami in divji lov, netrajnostno kmetijstvo, onesnaževanje in neprimerna uporaba kemičnih sredstev v kmetijstvu. Posledice so dolgoročne.
Kljub vsemu si geslo letošnjega svetovnega dneva Zemlje - »Ohranimo naše vrste« kaže vtisniti v spomin in ga upoštevati pred pomembnimi razpravami in pripravami razvojnih dokumentov za naslednjo evropsko finančno perspektivo. Eden od teh dokumentov je brez dvoma Strategija razvoja kmetijstva po letu 2020. Te si več ni mogoče predstavljati brez ustreznih okoljskih ukrepov. Ti pa so v zavesti večine kmetov razen redkih izjem še vedno razumljeni kot eden od finančnih virov. Opozoriti je potrebno, da smo že v času, ko bi kmetje morali dosledno upoštevati okoljske ukrepe in to brez plačil, saj si z njihovim nespoštovanjem in v nekaterih primerih ignorantskim odnosom do vrst žagajo vejo na kateri sedijo. Če se tega ne bodo zavedli jim več ne mogla pomagati ne država in ne Evropa in noben denar iz teh dveh naslovov.