Evropski parlament je aprila 2009 sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu ter v njej obsodil vse totalitarne in avtoritarne režime v Evropi. Za vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je 23. avgust predlagal, ker je bil tedaj podpisan pakt med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
Sporazum, ki sta ga 23. avgusta 1939 podpisala tedanja zunanja ministra Sovjetske zveze in Nemčije, Vjačeslav Molotov in Joachim von Ribbentrop, je poleg medsebojnega nenapadanja določil tudi interesne sfere obeh držav v Evropi. Med drugim je predvidel delitev Poljske med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, kar se je po napadu na to državo, ki je sledil le nekaj dni po podpisu pakta, tudi dejansko zgodilo. Pakt je prenehal veljati 22. junija 1941, ko je Nemčija z operacijo Barbarossa napadla Sovjetsko zvezo.
Podatki o tem, koliko žrtev po svetu so povzročili trije totalitarni režimi - fašizem, nacizem in komunizem - so različni, zagotovo pa je bilo žrtev več deset milijonov. V Sloveniji je glede na nazadnje lani osveženi seznam spletnega portala slovenskega zgodovinopisja Sistory v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 zaradi vojnega nasilja ter neposredno po vojni zaradi revolucionarnega nasilja ali posledic vojne življenje izgubilo 99.865 ljudi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Po Evropi se bodo v teh dneh z nizom dogodkov poklonili spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Uradna vseevropska slovesnost bo danes in v soboto potekala v Varšavi, Gdansk pa bo ta dva dneva gostil mednarodno akademsko konferenco, posvečeno paktu Ribbentrop-Molotov, navajajo na spletni strani Evropske mreže spomina in solidarnosti.
V baltskih državah pa se bodo danes spomnili tudi dogodka izpred 30 let, ko je 23. avgusta 1989 ob 50. obletnici podpisa pakta Ribbentrop-Molotov okoli dva milijona ljudi sklenilo roke od Vilniusa prek Rige do Tallinna in tako s 600 kilometrov dolgo človeško verigo izrazilo zahtevo po neodvisnosti.
Spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov pa so se v Sloveniji z različnimi dogodki poklonili že v četrtek. V Lendavi je potekala spominska pietetna slovesnost, ki se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. V ljubljanski stolnici svetega Nikolaja pa je bila maša za žrtve, sledila sta slavnostna akademija in slavnostni nagovor Andreje Valič Zver.