Kralj Herod je dal v Betlehemu in okolici pomoriti dečke, stare do dveh let, da bi tako dosegel tudi Jezusa. Ker so bili zaradi njega vsi ti dečki umorjeni, jih je Cerkev zgodaj častila kot krščanske mučence. Na ta praznik se je zato v ljudskem izročilu razširil običaj, ki nosi različna imena, med drugim friškivanje, tepežkanje, v Prlekiji pa mu pravijo pametiva. Gre za običaj, v katerem se otepa s šibo, vošči zdravja in dolgo življenje, večinoma pa je bila to otroška šega.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Kot so zapisali na družbenem omrežju Prleški dnevnik, "na toti den lehko deca odraslin po riti s šibami gverajo tisto, ker so celo leto dobili od jih." Na Razkrižju temu prazniku še vedno pravijo Herodešove, fantje, pa tudi moški, pa so že od nekdaj hodili na ta dan od hiše do hiše, da so s šibami ali korboči odrasle tepli po zadnjici in jim želeli: "Friški bote, zdravi bote, pa fsakšo nedelo k meši hote."
V Kuršincih, tako še pišejo pri Prleškem dnevniku, je bila dolgo živa navada, da so mogli ti, ki so prišli k hiši, prvo iti v štalo in s šibami udariti konje, da bi bili ti celo leto zdravi in močni. Prav tako je bila ena od posebnosti v Prlekiji ta, da so v krajih, kjer so bili lončarji, ti izdelovali glinene zvončke, ki so jih za "pametivo" darovali otrokom, da so jih ti še posebej radi obiskovali.