Preostanek plačil bo sledil v sredo, 1. avgusta, in v ponedeljek, 6. avgusta. Nekaj vlog bo zaradi zahtevnosti obravnave izplačanih kasneje. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ob tem poudarja, da je suša zaradi klimatskih sprememb vse pogostejši vremenski pojav, zaradi česar je nujna prilagoditev kmetijske proizvodnje. Pri tem so na voljo tako zavarovalni produkti kot tudi pomoč države in EU za investicije v namakalne sisteme. Pri zaščiti kmetijskega pridelka pred sušo pa je pomembno tudi dosledno izvajanje agrotehničnih preventivnih ukrepov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Minister mag. Dejan Židan je ob tem poudaril:»Letos že drugič izplačujemo pomoč kmetijam zaradi naravnih nesreč v letu 2017, ob tem pa se zavedamo, da je bistveno bolj pomembno preventivno delovanje. Zato smo samo v letošnjem letu objavili že tri javne razpise za sofinanciranje prilagajanja podnebnim spremembam v vrednosti 27 mio evrov. Obenem smo povečali tudi sofinanciranje zavarovalnih premij za tiste škodne dogodke, ki jih v skladu z nacionalno zakonodajo lahko sofinanciramo, npr. za trajne nasade je sofinanciranje 50%.«
Pomen preventivnih ukrepov za preprečitev škode po suši
Zaradi globalnega segrevanja ozračja je suša v kmetijstvu vse pogostejša naravna nesreča, ki povzroča veliko škodo. To se odraža tudi v tem, da skoraj nikjer v svetu zavarovalnice ne zavarujejo kmetijske proizvodnje pred posledicami suše. Pri pogostem pojavljanju suše je nujna prilagoditev na spremenjene okoliščine v naravi. Znanost v kmetijstvu nudi rešitve, ki z novimi tehnologijami, odpornejšimi sortami kmetijskih kultur, z izobraževanjem ter s tehničnimi ukrepi, blaži posledice škode po suši.
Tehnološki preventivni ukrepi vključujejo ustrezno obdelavo tal, gnojenje, vrstenje in izbor vrst, ki izboljšajo kapaciteto tal za vodo kot tudi izkoristek vode ter varstvo rastlin. Ti ukrepi so predvsem:
-zagotovitev vodnih virov (veliki in mali namakalni sistemi, vrtine, zadrževalniki)
-vzpostavitev sistemov kapljičnega namakanja v pridelavi zelenjadnic,
-vzpostavitev sistemov namakanja preko mikrorazpršilcev v sadovnjakih,
-izbor sort in kultivarjev zelenjadnic, ki so odpornejši na sušo,
-ohranjanje zelenjadarsko – poljedelskega kolobarja v načrtovanju pridelave zelenjadnic,
-povečevanje organske snovi v tleh (gnojenje z organskimi gnojili in zeleno gnojenje).
Na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj (ARSKTRP) so prejeli vloge 14.911 upravičencev za izplačilo pomoči, pri čemer jih bo 11.243 prejelo pozitivno odločbo s skupnim izplačilom 6.958.488,77 evrov odobrenih sredstev. Preostalih 3.668 bo prejelo negativne odločbe, ker ne dosegajo praga 30 % škode na celotnem kmetijskem gospodarstvu ali pa so izplačila manjša od 100 evrov.
Končna ocena neposredne škode v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic lanskoletne suše je znašala dobrih 65,2 mio evrov. Vlada RS je julija letos sprejela Program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi suše v letu 2017. Za odpravo posledic suše v kmetijski proizvodnji je vlada s programom zagotovila do 7,042 mio evrov iz sredstev proračunske rezerve v letu 2018.
