Državni zbor je sprejel spremembe davčne zakonodaje, s katero bodo vsi zaposleni pri neto plači nekaj pridobili, torej bodo zaradi nižje obdavčitve plače višje. S tem se bo v državni proračun steklo 130 milijonov evrov manj prihodkov, kar namerava država nadomestiti z dodatno obdavčitvijo kapitala. Ukrepi, s katerimi želi vlada razbremeniti stroške dela, naj bi prispevali k povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prav tako naj bi bili v prid visokostrokovnemu in prodornemu kadru. Spremembe se nanašajo na štiri davčne zakone, zakon o dohodnini, zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, zakon o dobičku od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov in zakon o davčnem postopku, veljati pa naj bi začele januarja prihodnje leto.
Nova delitev imetja
Država je torej posegla v razmerje med delom in kapitalom tako, da je na eni strani zaposlenim podelila dohodninske »priboljške« in na drugi segla v žep ponudnikom dela, toda ta robinhoodovska poteza ali delitev imetja zaradi svojih učinkov ni enako dobra za vse. Morda so spremembe še najbolj všečne javnemu sektorju. Ob tem seveda dajemo na stran dejstvo, da na »priboljške« že prežijo nove podražitve, na primer nekaterih komunalnih storitev, ki se nam obetajo že januarja. Prav tako davčne spremembe niso naklonjene pomurski regiji in ne bodo prispevale k izboljšanju njenega položaja. Z njimi namreč ne bodo veliko pridobili zaposleni – predvsem ne v gospodarstvu, saj prejemajo v povprečju skoraj najnižje plače v Sloveniji, dodatna obdavčitev čistega dobička, ki ga v Pomurju v veliki meri ustvarjajo podjetja v tuji lasti, pa tudi ni po godu tem vlagateljem. Kako se bodo tujci odzvali na novo obdavčitev? Nobeno presenečenje ne bi smelo biti, če bodo več zaslužka prelili k matičnemu podjetju.
Več o učinkih davčnih sprememb za zaposlene in podjetja v pomurski regiji v nadaljevanju, najprej pa kratek povzetek davčnih sprememb, ki smo jih pripravili v sodelovanju s podjetjem First Murska Sobota.
Regres že razbremenjen
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lendavi še letos 38 novih stanovanj
Stanovanjski bloki so kljub starosti obnovljeni in dobro vzdrževani, vendar vsi brez dvigala.
Prvo spremembo pri obdavčitvi prejemkov zaposlenih smo dobili že maja, nanaša pa se na obdavčitev regresa za letni dopust. Regres za letni dopust do višine 100 odstotkov povprečne plače ni več obremenjen niti z dohodnino niti s prispevki za socialno varnost in se ne upošteva kot letni prejemek za obračun dohodnine. Seveda mora biti izplačan po pravilih in pogojih delovne zakonodaje. Zadnja davčna sprememba, ki se nanaša na obdavčitev zaposlenih, pa uvaja:
- spremembe pri dohodninski lestvici, meje se spreminjajo v vseh davčnih razredih navzgor
- znižujejo se stopnje v 2. in 3. davčnem razredu za eno odstotno točko
- dviga se splošna olajšava s 3.302,80 na 3.500,00 evrov
- zvišuje se tudi dodatna splošna olajšava za vse dohodke od višine 13.316,00 evrov.
Kot smo že omenili, je osnovni cilj teh sprememb razbremeniti vse zavezance za plačilo dohodnine, linearna dodatna splošna olajšava pa vpliva tudi na davčne razbremenitve prejemnikov minimalnih plač. Ob tem naj bi bil sistem administrativno enostaven.
Delavcu z minimalno plačo 2,63 evra na mesec
V podjetju First Murska Sobota so pripravili dva primera izračuna plač po stari in novi dohodninski lestvici, in sicer za bruto minimalno plačo, ki bo veljala z novim letom, drug primer pa je izračun plače, nekoliko višje od povprečne slovenske plače. Kot rečeno, ne smemo pozabiti na to, da se z novim letom minimalna plača viša, glede na to pa se bodo obračunali tudi dodatki, ki temeljijo na delovni zakonodaji.
Z vidika sedanjih sprememb bo možno pri letnih dohodkih, ki znašajo do 13.316 evrov, koristiti splošno davčno olajšavo. Ta možnost sicer obstaja že nekaj let, vendar se je velikokrat zgodilo, da ni prišla v poštev. Učinek je namreč imela le, če je zaposleni prejemal samo minimalno plačo, če pa je prejel še regres za letni dopust ali kateri drug prejemek, koriščenje dodatne splošne olajšave pri letnem izračunu dohodnine ni prineslo nobene ugodnosti, ampak je celo večkrat privedlo do poračunov dohodnine v breme zaposlenega. Ker pa se letos davčno razbremenjuje regres, ki se izvzema iz sintetičnega oziroma celokupnega obračuna dohodnine, bi lahko dodatna splošna olajšava prinesla koristi vsem, katerih prejemki obdavčljivih dohodkov znašajo do 13.316 evrov. Prejemniki minimalnih dohodkov, ki bi lahko koristili dodatne splošne olajšave, si zato morajo preračunati, ali se jim to sploh izplača, da potem ne bi bili ob končnem izračunu letne dohodnine neprijetno presenečeni.
Delavcu s povprečno slovensko plačo 12,85 evra na mesec
Kot rečeno, davčne spremembe pri zaposlenih neposredno ne pomenijo finančnega bremena za delodajalce, bo pa pri obračunu plač prišlo do drugačne prerazporeditve sredstev. Neto plače zaposlenih bodo nekoliko višje. »Pričakovanja so velika, vprašanje pa je, ali so učinki res tako veliki. Zakaj to poudarjamo? Predvidene spremembe res pomenijo nekaj višje neto izplačilo plače, vendar ne gre za zneske, s katerimi bi si zaposleni lahko izboljšali standard,« je poudarila Anica Horvat iz podjetja First. Ob tem pa je vendar treba upoštevati tudi učinek dodatne splošne olajšave na mesečni ravni.
Koliko višjo plačo si torej lahko zaradi davčnih sprememb obeta zaposleni, ki prejema plačo malo višjo od povprečne slovenske bruto plače? Ta je avgusta letos znašala 1.725,91 evra.
Več o tem, kdo v regiji izplačuje najvišje plače, ter kako delodajalci gledajo na davčne spremembe pa v novi številki Vestnika.