Debeli četrtek je v šaljivem jeziku god debeluhov, v navado pa je ponekod prišlo, da v družbo prinese krofe za vse tisti, ki ima največ kilogramov.
Da je dediščina včasih neprizanesljiva do bolj občutljivih ljudi, priča tudi značilna jed za debeli četrtek, ki je svinjska čeljust oz. svinjski rilec. Za debeli četrtek ju prihranijo v času kolin. "Na debeli četrtek se kuha čeljust," pravijo tisti, ki poznajo to navado.
Za debeli ali tolsti četrtek, ponekod znan tudi kot debelnica, je značilno, da se miza šibi tudi od drugih pustnih dobrot, ki vključujejo zlasti jedi iz svinjskega mesa in ocvrte sladke jedi.
Žaganje babe so umestili v pustni čas, čeprav je po svojem izvoru šega postnega obdobja. Bila je značilna za tretjo sredo po pepelnici, ki so jo ljudje razumeli kot sredino postnega časa. Takrat so kot babo prežagali hlod ali lutko, ki je v prenesenem pomenu predstavljala postni čas. Sčasoma pa se je šega ponekod znašla med pustnimi. V preteklosti mame rekle otrokom, naj gredo pogledat, kje žagajo babo. Otroci so se zamotili z iskanjem tega izmišljenega dogodka, mame pa so lahko v miru spekle pustne dobrote, kot so ocvirkova potica ali ocvirkovka, krofi in pohanje. Na debeli četrtek se tako spomnijo te potegavščine cerkniških mam in prežagajo lesen hlod. Obred žaganja babe je sicer prvič izpričan v Italiji v 15. stoletju.
(DEBELI ČETRTEK) Današnji dan bo za ljudi na shujševalni dieti velik izziv
Vestnik.si
Fotografija je simbolična.
Pustni čas se v širšem pomenu glede na dediščino začne po novem letu, ko stečejo bolj intenzivne priprave nanj, značilni pustni liki pa v tradicionalnih pustnih krajih čedalje pogosteje prihajajo na plan. V ožjem pomenu se začne s četrtkom pred pustno nedeljo, ki je debeli četrtek.