V Pomurskem muzeju Murska Sobota je Andrej Gaspari, profesor na oddelku za arheologijo na ljubljanski filozofski fakulteti in specialist za podvodno arheologijo, predstavil izsledke o deblaku, ki ga je lani oktobra na obrežju Mure pri Hrastju našel Ljubomir Zečević. Po prvem ogledu je Gaspari povedal, da je deblak iz časa prazgodovine, kasneje pa so v laboratoriju v Miamiju ugotovili, da gre za veliko mlajšo najdbo. Gaspari je na predavanju pojasnil, kaj ga je napeljalo k prvotni oceni. »Sam se večinoma ukvarjam s prazgodovinskimi praksami in ob prvem ogledu deblaka sem prepoznal neke značilnosti za tisto obdobje oziroma za najstarejše evropske deblake, tako da sem menil, da najdba spada v to obdobje,« je pojasnil.
Čoln je odložilo s krmo visoko na breg, s premčnim delom pa se je zataknil ob kovinsko palico na obrežju. Domneva se, da je visoka voda dvignila deblak iz primarnega ali sekundarnega najdišča, ki je bilo 200–300 metrov po strugi Mure navzgor od mesta najdbe. Gaspari je predstavil proces »reševanja« deblaka in njegovega prevoza do soboške gramoznice. Naplavljen je bil vsaj kakšne štiri dni prej, kot ga je našel Zečević, o čemer priča podatek, da je en del začel razmeroma hitro propadati. Prav zato je bila ključna hitra intervencija, ministrstvo za kulturo je imelo posluh in skoraj čez noč zagotovilo potrebna denarna sredstva. Najbolj zahteven del postopka je bil dvig deblaka na prikolico, je dejal Gaspari, njegovo propadanje pa so med prevozom upočasnili z mokrim geotekstilom. Deblak so izdatno fotografirali in ga vzorčili za analize. Ker se njegovo propadanje lahko prepreči samo s potopitvijo v vodo, sedaj čaka na konservatorske postopke na globini 11 metrov v soboški gramoznici.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Načrtujete gradnjo? Z majem obvezna nova priloga k dokumentaciji
S prvim majem se je končalo prehodno obdobje, ko je bila veljavna tudi stara karta Potresne nevarnosti Slovenije - projektni pospešek tal. Za projektiranje stavb je sedaj že obvezna nova karta.
Dva grama zlata
Deblak je dolg nekaj čez 11 metrov, na krmnem delu meri v širino 122 cm, težek pa je okrog tri tone. Krmna deska je vpeta v navpične utore v okrepljenem delu plovila, kar je bil tudi tisti indic, da je Gaspari plovilo sprva umestil v prazgodovino. Špranje in neravnine na deski so zatesnjene z mahom. Za utore na boku se je hitro izkazalo, da niso namenjeni za vpenjanje vesel, torej za manevriranje, ampak so bili namenjeni pričvrščevanju bodisi s tandemskim plovilom ali pa z glavnim plovcem nečesa, kar je ta zadeva podpirala. Arheologi sodelujejo tudi z oddelkom za lesarstvo biotehniške fakultete, kjer so opravili mikroskopijo omenjenega mahu in lesa. Deblak je izdelan iz hrastovega lesa.
Značilne so še prevrtine v sredinski osi deblaka, gre za kontrolne luknje, ki so pomagale v procesu izdelave deblaka. V bližini teh lukenj so našli ostanke smole, gre verjetno za lesni katran. Deblak ni bil deležen kakšnega večjega popravila, razen v krmnem delu, kjer so naravne vdolbine zapolnili s smolo. Na deblaku je tudi kup sledov ostrih rezil, najverjetneje sekire, sicer pa je čoln lepo, gladko obdelan. Analize iz Miamija so pokazale, da izvira iz časa med koncem 15. stoletja in prvo tretjino 17. stoletja.
Najdba je bila zanimiva že sama po sebi, nato pa so na deblaku našli še mikroskopske luske zlata, skupno jih je za okrog dva grama. Gre za plavljeno zlato iz Visokih tur, ki ga v Muri ni malo.
Daleč od oči še nekaj let
Gaspari je navedel tudi nekaj primerkov deblakov, ki jim je s tem iz Hrastja skupen v okrepljen krmni del izdelan tor in vanj povezana krmna deska. »Ko smo primerno razširili območje iskanja in se povezali s pravimi specialisti za to kategorijo, se je izkazalo, da najdeni deblak zelo jasno sodi v ta okvir in je celo najbolj zahodno izpričan primerek tega tipa. Podobne primerke so našli še drugod v porečju Mure, Drave, Drine, Morave, Donave in Tise, skratka deblaki tega tipa so značilni za Panonsko kotlino. Tudi deblak, ki ga hranijo v Pomurskem muzeju in so ga našli na Gornji Bistrici, ima zelo podobno, če ne identično rešitev krmnega dela. Tak tip plovcev so izdelovali še pred 200 leti,« je navedel Gaspari, ki meni, da je deblak iz Hrastja služil kot plovec mlina, čeprav je tudi verjetno, da je bil del splava oziroma broda. »Prvi možnosti pritrjuje podatek, da je bilo v tem delu Mure več lokacij mlinov, kontinuiteta torej kaže na to možnost.«
In kakšna bo usoda deblaka? Kot je pojasnil Gaspari, se v restavratorskem centru trenutno ukvarjajo z deblakom iz Ljubljanice, to bo trajalo do leta 2027, nato bo na vrsti deblak, ki so ga našli v Blejskem jezeru in datira v 8. stoletje, nato pa upa, da bo na vrsto prišel omenjeni deblak iz Mure. Če se bo za njegovo konservacijo uporabila melaninska smola (ker gre za znatno debelino lesa), ga ne bomo videli vsaj sedem let. Je pa Gaspari omenil možnost, da bi se do takrat, ko bo deblak počival na dnu Soboškega jezera, tam naredila ploščad, do katere bi se lahko potapljači potopili in si deblak ogledali.