V zadnjem času se je v pomurskih območnih izpostavah Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), ki ima izjemno pomembno vlogo pri krepitvi ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti, zgodilo nekaj organizacijskih sprememb, prav tako se vse štiri izpostave lotevajo priprave večjega skupnega projekta. O tem smo se pogovarjali z direktorjem JSKD Damjanom Damjanovičem, ki je bil prejšnji teden na obisku v Pomurju.
Po tem, kar ste videli na terenu, kako bi ocenili delo vseh štirih območnih izpostav JSKD v Pomurju?
»Delo območnih izpostav tukaj je odlično. Glede na to, da smo imeli pred dvema, tremi leti večjo menjavo v lendavski in murskosoboški izpostavi, smo več kot zadovoljni z delom in zelo procentualno rasteta kvaliteta in kvantiteta na tem področju. To se opazi po številu dogodkov, težimo pa tudi k temu, da se vse te občine povežejo v neko celoto z določenimi projekti. Eden takih projektov bo 3. decembra v Murski Soboti, kjer bo na enem mestu predstavitev regijskih društev z vseh področij. Mislim, da je to eden od bistvenih korakov naprej. Se pravi, da nismo sami sebi namen in zaprti v nekih integralnih okoljih, ampak da damo večji poudarek na širše okolje, kajti to krepi prepoznavnost in moč ljubiteljske kulture, ki je na vseh ravneh zelo pomembna.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Novi plavajoči mlin na Muri bo kmalu zaživel, v vodi tudi večji kump
Otok ljubezni, nekdanji dom edinega plavajočega mlina v Sloveniji, že dolgo ni bil tako prežet z vznemirjenjem. V Ižakovcih se vse pripravlja na postavitev in otvoritev novega plavajočega mlina na reki Muri. Manjši in večji kovinski čoln, bolj znana kot 'kumpa',ki bosta služila kot nosilna elementa za nov mlin, so v minulih dneh iz Beltincev prepeljali na Otok ljubezni. Manjši kump približno 9 ton težki čoln so že postavili v reko, sedaj pa je v vodi tudi večji, približno 15 ton težki čoln oziroma kump. Fotografije Vanesa Jaušovec
Ste takšen regijski projekt že kje izvedli ali je to prvi tak primer?
»Imeli smo en tak vseslovenski projekt, festival Dober dan, ki je potekal v Arboretumu v Volčjem Potoku, ki ga lahko vzamemo kot uvod v regijska srečanja, ki se bodo dogajala po vsej Sloveniji. Kajti vsaka regija ima svojo specifiko. V kulturi imamo na primer folkloro, godbe in zborovsko petje, ki so razširjeni po vsej državi, pri teh prireditvah pa bo šlo za predstavitev regij po teži tistega, v čemer so najmočnejši. Za Prekmurje vemo, da je zelo močno po folklori in še nekaterih drugih dejavnostih, na Primorskem imajo zelo razvejeno zborovsko dejavnost in to se potem zlije v eno celoto.«
Regijska prireditev v Pomurju bo torej lahko zgled za druge regije?
»Drži, pomurska prireditev bo prva na tem regijskem nivoju, s tem projektom pa si želimo povezati tudi župane. Naše delovanje je v veliki meri zasluga občin, ki nas zelo podpirajo pri naših dejavnostih. In to moramo krepiti. Mislim, da je ljubiteljska kultura pomembna tako za mlado, srednjo generacijo in starejše zaradi medgeneracijske povezave, pa tudi kultura na splošno je prva identiteta regije in celotne države. Že če samo pogledamo narodno nošo, kdor se vsaj malo spozna na te stvari, bo takoj vedel, ali je nekdo iz Bele krajine, Prekmurja ali pa iz Avstrije ali celo Venezuele. Poleg državne zastave je to zelo pomembno za našo prepoznavnost, tega, kako je zdaj, in kako je bilo nekoč.«
Pravite, da vas občine zelo podpirajo pri vaših dejavnostih. Kako pa je s financiranjem ministrstva za kulturo?
»Podpora ministrstva za kulturo za izvajanje naših programov je dokaj solidna, ne čutimo nekih turbulentnih sprememb. Za prihodnost si želimo, da se nikakor ne poslabša, pa tudi če ostane tako, kot je. Treba je razumeti pomen ljubiteljske kulture, ki je v primerjavi s profesionalno čisto drugačen. Profesionalna kultura je po moji izkušnji, ker sem vodil eno od teh institucij v preteklosti, že bolj butične narave, medtem ko je ljubiteljska kultura vsesplošna, začne se že v vrtcih. Ljudje ljubiteljsko kulturo drugače sprejemajo, nimajo frustracij, kompleksov, da se ne spoznajo na petje, simfonično glasbo, in nujno je, da to gojimo, da to začnemo privzgajati že otrokom v vrtcih, za to pa seveda potrebujemo podporo.«
S 1. septembrom je prišlo v Pomurju do organizacijske spremembe. Sedež regijske koordinacije JSKD ste po nekaj letih iz Ljutomera preselili v Mursko Soboto. Kakšen je bil namen te spremembe in kaj to murskosoboški izpostavi prinaša glede dela?
»S tem smo Murski Soboti samo vrnili, kar je nekoč že bilo. Preselitev v Ljutomer je bila začasna, meni osebno se zdi pomembno, da mesta, ki imajo osrednjo težo v regiji, naj bodo to Ljubljana, Kranj, Nova Gorica, nosijo tudi neko težišče dogajanja. Neki določeni centri so v teh mestih in prav je, da dogajanje izteka od njih. Za to spremembo ni nekih strateških namenov, ampak gre za to, da se obnovi zgodba, ki je bila nekoč že uspešna, in se to razvija naprej. Murska Sobota je s preselitvijo koordinacije v Ljutomer mogoče malo stagnirala, z novimi močmi, tudi s počasnim vračanjem števila zaposlenih, pa računamo, da se bo celotna energija lažje širila iz Murske Sobote in da se bodo dejavnosti lažje koordinirale kot iz katerega drugega mesta.«