Policisti in kriminalisti takratne Uprave za notranje zadeve Murska Sobota so 28. julija 1995 poželi in uničili dva nasada industrijske konoplje v Šalovcih. Konopljo je na dveh njivah, skupaj velikih en hektar, zasejal Dejan Rengeo, pridelek je nameraval prodati oziroma ga predelati v eterično olje. Po policijski preiskavi so Rengea v kazenskem postopku obtožili neupravičenega prometa oziroma trgovine z mamili. Zanj se je začela pravosodna kalvarija.
Julij 1995: Policija uniči nasad industrijske konoplje na dveh njivah, velikih en hektar, v Šalovcih.
Februar 2008: Dejan Rengeo je pravnomočno oproščen obtožbe o neupravičenem prometu z mamili.
Januar 2011: Odvetnik Gorazd Balažic vloži odškodninsko tožbo proti državi zaradi nastale škode.
December 2019: Višje sodišče v Mariboru razsodi, da je Rengeo upravičen do odškodnine.
Januar 2020: Ministrstvo za notranje zadeve tožniku nakaže prvi del odškodnine.
Marec 2021: Ministrstvo za notranje zadeve Rengeu nakaže še drugi del odškodnine.
Dvakrat kriv, v tretje ne
Okrožno sodišče v Murski Soboti ga je na podlagi obtožnice dvakrat razglasilo za krivega, vendar je višje sodišče v Mariboru obe sodbi razveljavilo in ju vrnilo v ponovno sojenje. Šele v tretje je murskosoboško sodišče Rengea oprostilo, po pritožbi tožilstva pa so se z odločitvijo prvostopenjskega sodišča strinjali tudi mariborski višji sodniki, ki so tako šele februarja 2008 pravnomočno končali postopek. Po 13 letih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Dejan Rengeo je po končanem kazenskem postopku 7. januarja 2011 sprožil odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo, vendar je okrožno sodišče v Murski Soboti presodilo, da je zahtevek ob vložitvi tožbe že zastaral. Potekel naj bi bil tako triletni subjektivni kakor tudi petletni objektivni zastaralni rok. Višje sodišče je pritožbo Dejana Rengea zavrnilo, vrhovno sodišče pa še njegov zahtevek za revizijo. Zadnjo besedo je imelo ustavno sodišče, ki je junija 2016 zavrnitev odškodninskega zahtevka razveljavilo.
Tožnik je v civilnem postopku na vseh sodiščih opozarjal, da je bil v kazenskem postopku dvakrat zaporedoma na prvi stopnji kriv, šele na tretjem sojenju mu je bila izdana oprostilna sodba. Pravnomočne oprostilne sodbe tako naj ne bi bil mogel prejeti pred januarjem 2008, šele s prejemom sodbe bi lahko začel teči zastaralni rok za odškodninsko tožbo.
Ustavno sodišče je Dejanu Rengeu pritrdilo, saj slovenska ustava predvideva, da civilnopravni zastaralni rok za zahtevke glede škode, storjene s prisilnimi ukrepi v zvezi s kazenskim postopkom, ne začne teči, dokler kazenski postopek ni pravnomočno končan. Ob tem ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
Oškodovanec ima tudi pravico, da v skladu z zakonom zahteva povračilo neposredno od tistega, ki mu je škodo povzročil. To je v tem primeru ministrstvo za notranje zadeve. Ustavni sodniki so po svoji odločitvi zadevo vrnili okrožnemu sodišču v Murski Soboti v novo odločanje. Višje sodišče v Mariboru je nato decembra 2019 pravnomočno razsodilo, da je Dejan Rengeo upravičen do odškodnine.
Rengeo: Slovenija me je očrnila
Majda Vukelić, predstavnica za odnose z javnostmi državnega odvetništva, je na naše poizvedovanje odgovorila, da je »zadeva v zvezi z odškodninsko tožbo iz naslova uničenja nasada industrijske konoplje v letu 1995, v kateri je Dejan Rengeo tožil državo, pravnomočno končana, prisojena odškodnina v znesku 739.723 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa izplačana«. Rengeu je do marca letos ministrstvo za notranje zadeve kot odškodnino z obrestmi izplačalo skoraj dva milijona evrov.
Dejan Rengeo je v torek za Vestnik dejal, da je bila zgodba o pridelovanju navadne konoplje leta 1995 zgodba s poslovnim načrtom, podporo bank in lokalne skupnosti. »Štefan Smej je dal idejo, konopljo pa sem zasadil tudi, ker so tisto leto nameravali na Büjraških dnevih spomniti na pridelavo nekoč pogoste industrijske konoplje v Prekmurju,« je spomnil Rengeo, ki se je pred 26 leti za gojenje tudi danes še ne ravno razširjene kulture odločil predvsem iz raziskovalnih razlogov. O pridelovanju industrijske konoplje je diplomirani inženir agronomije napisal diplomsko nalogo in zanjo prejel celo Prešernovo nagrado.
Danes je še vedno razočaran nad ravnanjem države, ki je takrat dovolila, kot je dejal, »policijsko akcijo«. Prepričan je, da so v Prekmurju in tudi v Sloveniji zaradi napake murskosoboških policijskih vodij izgubili veliko let, ko bi se lahko iz pridelovanja navadne konoplje razvila uspešna industrija. »Govorilo se je, da bi lahko celo Mura šivala obleke iz te perspektivne rastline,« je poudaril Rengeo.
Pridelovalec navadne konoplje nikakor ni pričakoval, da bo vse skupaj trajalo toliko let, da se bo opral obtožb. »Zahvalim se lahko obema odvetnikoma Jožetu Šafariču in Gorazdu Balažicu, ki sta z menoj vztrajala. Tožili smo državo, ki nam je, ko smo jo zaprosili za dovoljenje za sejanje konoplje, pojasnila, da po zakonodaji takšno dovoljenje ni potrebno. Nato me je ista država očrnila, potem ko je ugotovila, da je policija z žetvijo moje konoplje naredila le eno veliko afero.«
»Več kot le boj malega človeka«
Dejana Rengea je v kazenskem postopku na murskosoboškem okrožnem sodišču in višjem sodišču v Mariboru zagovarjal odvetnik Jože Šafarič, v civilnem postopku na obeh sodiščih ter na vrhovnem in ustavnem sodišču, v katerem je terjal odškodnino, pa odvetnik Gorazd Balažic.
Šafarič je za Vestnik dejal, da je že leta 1995, ko je prevzel primer, vedel, da je šlo za napako policije, ki pa so jo morali na sodišču dokazati.
»V zadevo je bilo vloženo veliko znanja, energije in truda. Pravzaprav smo se samo še bolj potrudili, ko so nas na sodiščih zavrnili. Res je, da nismo pričakovali, da bomo uspeli v boju z državo, ki se je branila z vsemi orodji, in to z orodji, ki jih je sama predpisala za take primere. Na koncu nam je uspelo. Ta boj ni bil le običajni boj malega človeka z državo, ampak veliko več. Zato sem zadovoljen tudi kot pravnik, da nam je uspelo,« pove odvetnik in podčrta, da je izjemno vesel, da so z njegovega klienta sprali pečat pridelovalca mamil, s katerim je živel 13 oziroma kar 26 let.
Njegov stanovski kolega Gorazd Balažic o tožbi za odškodnino, ki je do pravnomočnega konca trajala deset let, pravi, da je »država, ki je stežka priznala, da je naredila napako, nato še odločala o tem, koliko denarja naj da za odškodnino zaradi te iste napake«.
Potem ko je junija 2016 ustavno sodišče sprejelo odločitev, da je Rengeov zahtevek za odškodnino upravičen, je bilo po Balažičevih besedah jasno, kako se bo končal odškodninski postopek. »Okrožno sodišče je po tej odločitvi končno začelo odločati o vsebini tožbe in ne le o procesnih stvareh. Vseeno je šele decembra 2019 višje sodišče ugodilo, da je moj varovanec upravičen do odškodnine.« Za odvetnika je bilo pravdanje z državo svojevrsten izziv, ki je trajal trikrat več časa, kot naj bi po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice trajale tovrstne odškodninske tožbe.
