Ob minulem prazniku športa smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejanom Židanom, ki je pristojen za področje športa. Ravno v teh dneh je minister Matjaž Han podpisal še zadnje pozitivne odločbe po javnem razpisu za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo, pri katerem je kar dvakrat prišlo do povečanja sredstev. Že v osnovi je bil ta razpis, kar se višine državnega sofinanciranja tovrstnih investicij tiče, rekorden. Kot pravi Židan, so prisluhnili županom in upoštevali njihove predloge pri pripravi razpisa, saj so kot upravičen strošek priznali davek na dodano vrednost in projektno dokumentacijo, upoštevali so tudi stavbno pravico, ne zgolj lastništvo nepremičnin, in izvedbo investicij raztegnili na dve leti. Z razpisom bodo sedaj razdelili približno 50 milijonov evrov med 141 projektov slovenskih občin. Skupna vrednost vseh investicij v javne športne objekte in zunanje športne površine je kar 176 milijonov evrov. Če bo država dala en evro, bo posamezna občina primaknila 2,5 evra, ponazarja državni sekretar. Gradilo se bo tako letos kot drugo leto, pri tem pa je zelo pomembno, poudarja Židan, da občine projekt izvedejo v prijavljenih rokih, saj ministrstvo letošnjih stroškov ne bo moglo priznati v naslednjem letu.
»Ko se pogovarjamo o javnih športnih objektih, je treba povedati, da jih imamo v Sloveniji dosti in da so vsi razen enega v občinski lasti,« pravi sogovornik in pojasni, da na ministrstvu ob prevzemu resorja niso imeli evidenčnega sistema, zato so ga morali na novo vzpostaviti. Vanj je danes vpisanih 3700 športnih objektov. Ključno pri investicijah v športne objekte je, da je občina sposobna zagotoviti tako vzdrževanje objekta kakor njegovo izkoriščenost, poudari sogovornik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Športna infrastruktura: Tudi za Fazanerijo se je našel denar
Ministrstvo zagotovilo nove milijone – Sredstva dodatno tudi Križevcem in Odrancem.
Upanje, da bo strateški objekt tudi v Pomurju
Glede na radodarnost države pri letošnjem razpisu, po katerem bo okoli 18 milijonov razdeljenih za investicije v prihodnjem letu, se številni sprašujejo, kakšna bo usoda tovrstnega razpisa prihodnje leto. Židan pojasnjuje, da ministrstvo sofinancira športno infrastrukturo po vseh zakonskih podlagah, ne le na podlagi zakona o investicijah v športno infrastrukturo, ki do leta 2030 za ta namen predvideva 150 milijonov evrov. Tu sta še, kot poudarja, zakon o športu in zakon o Nordijskem centru Planica. Tudi naslednje leto bo tako prišlo do razpisa, zagotavlja Židan, s kombinacijo sredstev iz omenjenih zakonov in z vsaj tremi bistvenimi spremembami, ki so znane že sedaj. Posamezna občina bo lahko prijavila samo en projekt – tokrat je 23 občin uspelo z dvema projektoma, prednost pri točkovanju bodo imele občine, ki jim letos ni uspelo, prag sofinanciranja bo nižji. Po besedah državnega sekretarja se bodo s prihodnjim razpisom najverjetneje približali pragu iz leta 2023, ko je ministrstvo k posameznemu projektu primaknilo največ 250 tisočakov. Na letošnjem razpisu so največji projekti dobili tudi po milijon evrov. Osnovni cilj ministrstva po besedah Židana ostaja enak. To je, da smo kot narod športno aktivni. »Ko se obnovijo stari športni objekti ali zgradijo novi, se vpis v športna društva, ki te objekte uporabljajo, poveča tudi za 25 odstotkov,« utemeljuje državni sekretar.
Po zakonu o investicijah v športno infrastrukturo naj bi polovica 150-milijonske pogače šla za lokalne skupnosti, druga polovica pa za 7–10 strateških športnih objektov, ki imajo nacionalni ali regionalni pomen. To je, kot pojasnjuje Židan, povezano z nacionalnim programom športa, ki bo kmalu v državnem zboru, del programa pa je 10-letni načrt razvoja športne infrastrukture. »Leta 2030, ko se zakon o investicijah v športno infrastrukturo izteče, moramo narediti vse, da prepričamo splošno in strokovno javnost, da je tak zakon pomemben in sprejmemo novega,« poudarja Židan.
Že za to, da država vsaj malo pomaga občinam pri vzdrževanju 3700 športnih objektov, so namreč potrebni stabilni viri na ravni države. Kar se tiče izbranih strateških športnih objektov, pa je to v domeni posebne strokovne komisije, ki bo po besedah državnega sekretarja do konca leta izdelala mrežo objektov po Sloveniji. Ta bo dala odgovor, kje v regiji in državi primanjkujejo pomembni športni objekti, ki omogočajo organizacijo in izvedbo večjih športnih dogodkov oziroma tekmovanj. »Ko bomo imeli odgovore, bomo tja usmerili državni denar. Pomembno pa bo, da ne bo šlo zgolj za želje, ampak da bodo projekti pripravljeni za izvedbo. To je tudi moj nasvet županom. Bodite pripravljeni na trenutek, ko se bo odprlo okno priložnosti,« poudarja Židan.
Torej je še upanje, da bo med izbrane strateške objekte uvrščen kakšen projekt iz Pomurja? Znano je namreč, da imajo številne pomurske občine že nekaj časa v predalih »ready to go« projekte na področju športne infrastrukture. Od večmilijonske večnamenske dvorane v Moravskih Toplicah in še večje Lendavi do atletskega stadiona v Beltincih.
Kot odgovarja Židan, bodo komisijo prepričali projekti, ki so nacionalno ali regionalno pomembni za šport. »Regija bo imela dodatno prednost, če je šport, ki naj bi mu bil konkreten objekt namenjen, v regiji dobro razvit. Graditi ledno dvorano v Prekmurju bi bilo verjetno nekoliko neobičajno,« ponazarja.
Ko gre za analizo stanja športne infrastrukture, Židan pravi, da je eden ključnih kriterijev za sofinanciranje delež občinskega proračuna, namenjen športu. Gradnja novih objektov brez zagotovljenih sredstev za vzdrževanje je nesmiselna, zato občine, ki ne skrbijo za obstoječe objekte in ne sofinancirajo delovanja lokalnih športnih društev, ne bodo imele možnosti pridobiti novih sredstev. Večina občin pa vendarle, kot priznava, dobro skrbi za športno infrastrukturo, kar se kaže v tem, da za šport namenijo tri- do štirikrat več sredstev kot država. Državni razpisi bodo tako potekali ves čas, zatrjuje Židan, saj bo finančnih sredstev dovolj.
Šolski sistem je na področju športa nazadoval
Ob infrastrukturi so tudi športni strokovnjaki potrebni za razvoj slovenskega športa. Po besedah Židana tudi na tem področju ministrstvo povečuje sredstva, saj bodo v letu 2025 na pobudo olimpijskega komiteja stalno sofinancirali delovanje 150 strokovnih delavcev na terenu, do sedaj pa so jih 120. »Če bi želeli zagotoviti učitelje športne vzgoje za drugo triado osnovne šole, kar bi bilo nujno, bi potrebovali dodatnih 200 ljudi. Tega kadra pa ni,« pravi državni sekretar in dodaja, da sodelujejo s fakulteto za šport in univerzami v želji po nadgraditvi sistema, tako da bi uspešnim športnikom zagotovili vse potrebne kvalifikacije z dodatnim pedagoškim izobraževanjem. »Kdo najlažje pomaga mladim na športni poti, če ne nekdo, ki je vso to trnovo pot že prehodil?« podčrta Židan. Na ministrstvu se zavedajo, da je šport izjemno poslovno zanimiv, kar ne nazadnje dokazuje študija ekonomske fakultete, ki ugotavlja, da je ob državnem vložku v višini enega evra za sedem evrov povratnega učinka. Za preglednost in transparentnost bo tako ministrstvo skupaj s statističnim uradom vzpostavilo satelitski račun za šport, ki bo dal vpogled, kolikšen je javni vložek v šport in koliko ima od tega družba. Ravno tako je, kot pravi Židan, slovenski šport dobil zagotovilo, da bo finančno ministrstvo poseglo v davčne zakone in tako motiviralo slovensko gospodarstvo za intenzivnejša vlaganja. Kako pa državni sekretar gleda na čedalje več tujih investitorjev, ki so pogosti predvsem v nogometu, ne nazadnje tudi v Murski Soboti? V ta del se po besedah Židana država ne sme vtikati, si pa, kot poudarja, želi, da bo vendarle čim več slovenskih lastnikov, saj so to zmeraj dolgoročni lastniki. Tujci na drugi strani, meni Židan, vlagajo v nogometne klube, ker so ugotovili, da bodo imeli razmeroma velik donos na kapital. »Klubi se bodo odločali samostojno, jaz jim pa predlagam, da se vendarle ozrejo v zgodovino, in ugotovili bodo, kdo so resni investitorji in kdo špekulanti,« polaga vodstvom nogometnih klubov na srce. Slovenija je športna država, kar dokazuje veliko število uspešnih in športnikov na svetovni ravni. Glede na našo majhnost bi lahko rekli, da smo pravcati fenomen. Kaj so razlogi za te uspehe? Od geografske raznolikosti, ki nam omogoča izvajanje vseh oblik športa, do razširjenosti športne infrastrukture in pozitivnega odnosa do gibanja, ki je del kulture naroda. V preteklosti smo imeli tudi dobro delujoč šolski sistem, ki je otroke usmerjal v športne aktivnosti, a kot opozarja Židan, žal ni več tako.
»Skrbi me, da imamo v osnovnih šolah strokovnjake le še v zadnji tretjini šolanja. Nič ne pomagajo bleščeče telovadnice in stadioni, če otroci pri prvem stiku s športom nimajo ob sebi ljudi, ki se na šport spoznajo,« je kritičen državni sekretar, ki dodaja, da se problematika nadaljuje na visokošolskem izobraževanju, saj športna vzgoja ni obvezna v prvem letniku fakultete. Da je stanje skrb vzbujajoče, potrjujejo tudi številke. Če je bilo pred časom športno aktivnih 64 odstotkov populacije znotraj univerzitetnega prostora, jih je bilo lani samo še 14 odstotkov.
V načrtih še več projektov
Ministrstvo do konca mandata načrtuje še več ambicioznih projektov na področju športa, pri čemer državni sekretar posebej omenja dva. Prvi je šport za invalide, na podlagi katerega bodo vzpostavili 12 regijskih centrov, v katerih bodo invalidom na razpolago športni pedagogi. Naslednji projekt pa je šport za vse, ki so ga razvili skupaj z zdravstvom in ga bodo začeli izvajati že v začetku naslednjega leta. Posameznikom, katerih težave so povezane tudi s telesno neaktivnostjo, bodo na 400 vstopnih točkah omogočili 60 brezplačnih ur različnih oblik športne vadbe. Ravno tako bodo, kot poudarja Židan, v letu 2025 bistveno povečali financiranje otrok in mladih, ki se ukvarjajo s kakovostnim in vrhunskim športom. »Želimo preobrniti trend amerikanizacije slovenskega športa, ki se nam je začel dogajati sam od sebe. Poenostavljeno povedano evropski model pravi, da se bo otrok, ki ima talent, ukvarjal s športom, ameriški pa, da se bo otrok, ki ima talent, ukvarjal s športom, če imajo starši denar,« pojasnjuje Židan. Amerikanizacijo bi preprečili tako, da bi vzpostavili fond, ki bo na razpolago staršem talentiranih otrok, ki ne zmorejo plačati letne ali mesečne članarine za športno udejstvovanje.
Državni sekretar spomni na še en projekt, ki je zanimiv za Pomurje, sofinanciranje športa za zamejce. Ministrstvo bo tako sofinanciralo delovanje regijskih olimpijskih pisarn, s pomočjo katerih bodo slovenski trenerji v Porabju in drugod v slovenščini trenirali mlade zamejce.