Pomurske gospodarske družbe so lani ustvarile rekordnih 3,5 milijarde evrov prihodkov ali dobrih petsto milijonov evrov več kot leto prej. To razkriva informacija o poslovanju gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug, ki jo je tudi letos pripravila Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Kljub temu, da je bil obseg opravljenega dela večji kot leta 2021, kar tudi pomeni, da so podjetja pridobila na trgih več naročil in te opravile z večjim številom zaposlenih, so presežek zdesetkali izjemno visoki stroški energije, rasle pa so tudi cene materialov in blaga. Ob tem so preglavice povzročale še težave pri dobavah. Neto čisti dobiček, ki prikazuje razliko med čistim dobičkom in čisto izgubo, je tako znašal 118 milijonov evrov, kar je približno toliko kot v letu 2021.
Čisti dobiček, ki ga je ustvarilo slabe tri četrtine vseh gospodarskih družb v pomurski regiji, je znašal dobrih 137 milijonov evrov, čista izguba dobrih 19 milijonov evrov. Negativni poslovni izid je ustvarilo 499 družb ali dobra četrtina vseh. Ob tem je treba izpostaviti, da je devet družb skupaj ustvarilo 9,3 milijona evrov neto izgube ali slabo polovico celotne .
Največji izziv, s katerim se je lani soočalo gospodarstvo nasploh, je bila rast stroškov energije, materialov, blaga in storitev. Ti so se pri pomurskih podjetjih v primerjavi z letom prej povečali za petino, za 10 odstotkov so bili višji tudi stroški dela. Plače je prejemalo 17.545 delavcev, povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega v pomurskem gospodarstvu pa je znašala 1.823 evrov. To je za šest odstotkov več kot leto prej. Na ravni Slovenije je ta znašala 2.034 evre in je bila višja za sedem odstotkov. Po višini plač sta bili krepko nad slovenskim povprečjem jugovzhodna in osrednja Slovenija, kar pomeni, da ti dve regiji, v katerih so poslovni sedeži družb z najbolj donosnimi dejavnostmi, tudi pomembno pomikata navzgor letvico slovenske povprečne plače. Blizu povprečja sta posavska in gorenjska regija, vse ostale regije pa so pod slovenskim povprečjem, še najbolj pomurska in primorsko-notranjska regija, ki zasedata predzadnje in zadnje mesto.
Minulo leto je bilo v povprečju poslovno uspešno tudi za samostojne podjetnike. Ustvarili so 278 milijonov evrov prihodkov ali skoraj 15 odstotkov več kot leto prej, na kar je najbolj vplivala rast domačega povpraševanja. Tudi obrtniki so pri poslovanju zaznali občuten dvig stroškov materiala in storitev, manj kot gospodarske družbe jih je prizadela rast energije. Število zaposlenih pri podjetnikih se je lani povečalo, zrasle so tudi plače. Povprečna bruto plača na zaposlenega pri podjetniku je lani znašala 1.338 evrov ali 95 evrov več kot leto prej ter je bila na ravni slovenskega povprečja.
Ocena PGZ in AJPES je, da so doseženi in predstavljeni rezultati poslovanja za leto 2022, ki je bilo leto oživljanja gospodarstva po Covid-19 in leto velike negotovosti zaradi enormnega dviga cen energentov in trganja dobavnih verig ter zelo različnih poslovnih pogojev, pokazatelj dobrega dela in stabilnega gospodarstva z razvojnim potencialom za naslednja leta. Imamo rekordne prihodke, ki so presegli 3,5 milijarde evrov, in razpoložljivi neto čisti dobiček v višini 118 mio evrov, ki je ostal na enaki ravni kot leto prej.