Domače gospodarstvo pod valjarjem globalnega sveta zdaj najbolj vznemirja skokovita rast cen surovin in materialov, doma pa vsaka novica o višji plači, ki jo ponudi konkurenčno podjetje na domačem trgu delovne sile. Podjetja so vse bolj odvisna od ljudi in zaposleni so ključ do njihovega uspeha. V zdajšnjem pomanjkanju proizvodnih delavcev celo bolj kot so to finančni, kapitalski in materialni viri. Skrbno ravnanje z njimi narekuje tudi odprti trg delovne sile in dejstvo, da ni čakajočih delavcev med brezposelnimi.
Brezposelnost enaka kot v letu 1990
Število brezposelnih v Pomurju je najnižje v zadnjih tridesetih letih in je enako številu brezposelnih v letu 1990, trend zmanjševanja pa je občutno hitrejši kot v Sloveniji. Konec junija 2021 je bilo na Območni službi Zavoda RS za zaposlovanje (OS ZRSZ) Murska Sobota registriranih 4433 brezposelnih oseb, kar je 1717 oseb (27,9 odstotka) manj kot junija 2020. V Sloveniji je bil ta upad manjši za 20,5 odstotka. Iz evidence brezposelnih se je v regiji odjavilo 3876 oseb, od tega 2858 zaradi zaposlitve. Ob povečanem rednem zaposlovanju se povečuje tudi število sezonskih zaposlitev.
Gospodarska rast znižuje brezposelnost
Pomurski delodajalci so pri zavodu za zaposlovanje prijavili od januarja do junija letos 3075 prostih delovnih mest. Povpraševanje je največje po delavcih za delo v gradbeništvu in predelovalni dejavnosti, v zadnjem mesecu pa se po sproščanju omejitev zaradi epidemije povečuje povpraševanje po kuharjih in natakarjih. Toda številni so se že zaposlili v drugih panogah, tega kadra pa bo primanjkovalo tudi zaradi manjšega vpisa v srednje šole s programi gostinstva in turizma, je izpostavil direktor OS ZRSZ Murska Sobota Aleksander Kavčič. To bo dolgoročno vplivalo na povečano zaposlovanje tujcev predvsem pri večjih zaposlovalcih.
Tuji delavci predvsem iz BiH in Srbije
Največ tujih delavcev prihaja tako v Sloveniji kot v Pomurju iz Bosne in Hercegovine ter Srbije na osnovi bilateralnih sporazumov o zaposlovanju. V Slovenijo je tako od januarja do konca junija prišlo 9.786 delavcev, v Pomurje 9. Ob teh so bila v Pomurju podeljena le še tri delovna dovoljenja. Podatka o tem, koliko tujcev ta čas dela v Pomurju, ni mogoče dobiti.
Delodajalci, ki imajo poravnane davke in prispevke in niso med kršitelji delovnopravne zakonodaje, lahko zaposlijo do sto tujcev. To je dokaj visoko število, zato pri izdaji delovnih dovoljenj ni mogoče govoriti o nekih omejitvah, ugotavlja Kavčič. Res pa je, da zavod za zaposlovanje na prosto delovno mesto najprej napoti domačega delavca, če le ima primerno izobrazbo in ustrezna znanja, da bo pri delu uspešen.
Ob vse manjši brezposelnosti nasploh na pomanjkanje delavcev v gospodarstvu vpliva tudi strukturno neskladje oziroma vse slabše ujemanje povpraševanja in ponudbe na trgu delovne sile. ZRSZ to zmanjšuje predvsem z ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Vanjo je bilo v Pomurju od januarja do junija vključenih 1279 oseb.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Digitalna prihodnost za mlade
»S pomanjkanjem ustreznega kadra se sooča večina delodajalcev v Sloveniji,« izpostavi Sabina Sobočan, direktorica podjetja Varis. »Kajti šolstvo ne gre v korak s potrebami v gospodarstvu oziroma ne sledi razmeram na trgu dela. Ponovna uvedba vajeniškega sistema, ki je bil pred leti ukinjen, in štipendije za deficitarne poklice pa niso prinesle pričakovanega uspeha. Več bi bilo treba storiti za ugled poklicnega izobraževanja,« še pove Sobočanova.
Pomemben dejavnik pomanjkanja delavcev so po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in prostem pretoku delovne sile ekonomske migracije. Gospodarsko močnejše države, kot so Avstrija, Nemčija in Švica, privabljajo delovno silo, ki jo zato v šibkejših zmanjkuje.
Delavci pa ne iščejo samo plačo, tako Sobočanova, ampak zaupanja vrednega delodajalca, kar podjetje Varis zagotovo je. Vseskozi iščejo keramičarje, slikopleskarje, električarje, strojne in gradbene inženirje, zidarje, nekvalificirano delovno silo. Delavcem nudijo karierni razvoj in pridobivanje novih znanj ter možnost razgibanega dela. Nagrajujejo tudi njihovo angažiranost pri iskanju novih sodelavcev, kar se je pokazalo kot zelo uspešno.
Rešitve za problem pomanjkanja delavcev Sobočanova vidi v spremembi izobraževalnega sistema ter razbremenitvi plač, pomembno vlogo pa bo odigrala tudi digitalna preobrazba družbe in podjetij. »Tudi naše podjetje se na digitalno prihodnost pospešeno pripravlja, zato mlade pozivamo, da že v času šolanja krepijo digitalne kompetence, saj bo prihodnost temeljila na tovrstnih znanjih,« še napove Sabina Sobočan.
Mladi z napačno predstavo o proizvodnji
Pomanjkanje učencev v tehničnih šolah in odhajanje na delo v tujino kot ključna razloga za pomanjkanje proizvodnih delavcev izpostavi tudi direktor podjetja Cleangrad Jernej Zupančič. »Marsikateri šolar pa ima tudi napačno predstavo o delu v proizvodnji, ki se jim zdi manjvredno,« še pove.
Ugotavlja tudi, da imajo ob plačilu vedno večjo vlogo pri zaposlitvi medsebojni odnosi v podjetju, pozitivni vpliv pri pridobivanju zaposlenih pa imajo tudi dosežki in dober glas o podjetju ter dejavnost, za katero delajo. Mladim je treba ponuditi okolje, v katerem se lahko dodatno izobražujejo in tudi karierno napredujejo.
Zupančič rešitve za izboljšanje razmer na trgu dela vidi v spremembah izobraževalnega sistema. Otroke bi morali že zgodaj usmerjati in spoznavati z možnostmi šolanja za deficitarne poklice na poklicni ali fakultetni ravni, večji poudarek pa bi morali dati še vajeniškemu izobraževanju in obvezni praksi. Potrebna je tudi tesnejša povezanost med izobraževalnimi ustanovami in delodajalci, da se kadri izobrazijo in po končanem šolanju zadržijo pri delodajalcu. Zupančič predlaga še olajšave pri plači za deficitarne poklice in opozori na togo delovnopravno zakonodajo.
Državni gradbeni projekti zahtevajo delavce
Pomanjkanje delavcev čutijo tudi v skupini Pomgrad, a manj kot podjetja v proizvodnji. Je pa pomanjkanje delavcev v gradbeništvu med drugim tudi posledica zagona največjih državnih infrastrukturnih projektov, ki zahtevajo večje število delavcev v razmeroma kratkem času. Kot delodajalec si želijo zakonodaje, ki omogoča fleksibilnost in je spodbudna za nagrajevanje, torej da manj obremenjuje plače in prinaša višja neto izplačila delavcem, kakor tudi izobraževalni sistem, ki bi podpiral realne potrebe po delavcih in ki bi sledil novim trendom.
V dejavnosti gradbeništva velja Pomgrad za dobrega delodajalca, kjer si zaposleni, ne glede na delovno mesto in odgovornosti, želijo delati. »Skupina Pomgrad mladim ponuja stabilno in sodobno delovno okolje, spodbudne pogoje za delo, kar pa je najpomembneje – prostor za osebno rast ter učenje, in to pri domačem delodajalcu,« še poudari Kristian Ravnič.
Lažje in bolje plačano delo
Razlog za pomanjkanje proizvodnih delavcev je tudi iskanje lažjega in bolje plačanega dela, pa je jasen podjetnik Janko Kodila.
Izpostavi tudi nedelujoč trikotnik dijak, šola in podjetje na eni strani ter odhajanje na delo v tujino na drugi. Delavci se pri iskanju zaposlitve odločijo za tistega delodajalca, ki ponudi stimulativno plačo, poudari Kodila, ob tem pa so zelo pomembni še spoštovanje zaposlenih, boljši pogoji dela, na primer z zmanjšanjem fizičnih obremenitev, dobri medsebojni odnosi med zaposlenimi, nadrejenimi in delodajalci.
Razmere na trgu dela bi po njegovem mnenju izboljšala večja fleksibilnost pri zaposlovanju in enostavnejši obračun plač, kar že poznajo v Avstriji, ter drugačna plačna politika. Primerljiva dela v gospodarstvu in javni upravi bi morala biti plačana enako, a to razmerje rušijo razne bonitete v javni upravi, na primer korona dodatki. Večja bi morala biti tudi razlika med socialnimi prejemki in plačo, prejemnike nadomestil iz javnih transferjev, ki so sposobni za delo, pa bi morali vključiti v družbeno koristno delo.
Pandemija stvari postavila na glavo
»Negativni demografski trendi in strukturna brezposelnost niso nič novega, se pa posledice teh trendov poglabljajo in predstavljajo vedno večji izziv za nas v gospodarstvu,« ugotavljajo v Arcontu. Tako kot v drugih proizvodnih podjetjih se tudi pri njih srečujejo z nadpovprečnim povpraševanjem po njihovih izdelkih, po drugi strani pa s pomanjkanjem ustrezne delovne sile.
Z mladimi navezujejo stike že v času šolanja s štipendiranjem ter omogočanjem opravljanja prakse in študentskega dela. Tako poznajo tudi njihov način razmišljanja in pričakovanja ter spremembe, ki so se zgodile. »Izkušnja s pandemijo ni zamajala le gospodarskih trgov, ampak je pretresla tudi vrednote iskalcev zaposlitve. Pred korono smo se za pozornost na trgu dela borili z veliko bolj trendovskimi zagonskimi podjetji, kot veliki proizvodni sistemi pa smo bili za mlade mogoče manj privlačni. Prednost, ki jo prinaša zaposlitev v stabilnem podjetju, je bila za mlajše generacije, ki niso imele izkušnje s kakršnimkoli pomanjkanjem, pasé oziroma nekaj samoumevnega. Pandemija je to postavila na glavo, in zdaj tudi mladi iščejo stabilno zaposlitev. To jim v Arcontu lahko zagotovimo. Gradimo na 70-letni tradiciji in smo del izjemno uspešne avstrijske poslovne skupine Walter Group,« so še sporočili s podjetja Arcont.
Več strpnosti do tujcev
Pomanjkanje kadra v Arcontu že nekaj časa rešujejo z zaposlovanjem tujcev, pri čemer bi si želeli več fleksibilnosti, postopki pa so precej zapleteni in dolgotrajni. Pričakujejo tudi več strpnosti in tolerance tako uradnikov kot lokalnega prebivalstva. Kajti ob pomanjkanju domačih delavcev lahko domača podjetja še vedno uspešno poslujejo po zaslugi zaposlovanja tujcev, od česar ima koristi celotna regija. Ukrepi zavoda za zaposlovanje, kot so delovni preizkusi in usposabljanje pri delodajalcu, so dobri, a tudi preveč togi in trajajo predolgo, da bi jih lahko delodajalci v večji meri izkoriščali.
Dolgoročno pa bi se bilo treba pomanjkanja proizvodnih delavcev lotiti celostno, predvsem s preobrazbo šolskega sistema in glede na bližino meje tudi plačne politike z razbremenitvijo izplačil delavcem, poudarjajo tudi v tem podjetju.
Za boljše plačilo bi ostali doma
»Poklicno in strokovno izobraževanje ni v domeni, niti ni produkt strokovnih šol, ampak imajo prav te zanemarljiv vpliv na obliko in vsebino izobraževanja,« pa izpostavi Ludvik Sukič, ravnatelj Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota. Te so samo izvajalke dejavnosti, ne pa tudi oblikovalke. Tovrstno izobraževanje je plod dolgoročnega dogovarjanja, usklajevanja in še marsičesa drugega med socialnimi partnerji. Eden izmed najpomembnejših partnerjev so po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju tudi delodajalci. »Zato tudi izobraževalni sistem s svojimi izobraževalnimi programi ne more biti edini krivec za pomanjkanje proizvodnih delavcev,« še poudari Sukič. Vzroke bi bilo treba iskati verjetno tudi v višini plač, ki so v tujini občutno višje, ne le za deficitarne poklice, in se mnogo mladih po koncu šolanja odloča za zaposlitev v tujini. Je pa res, tako Sukič, da si slovensko gospodarstvo kot celota, in ne posamezne panoge, takšnih plač, kot jih lahko izplačajo npr. v Avstriji, Nemčiji ali v skandinavskih državah, za zdaj ne more privoščiti zaradi nizke neto dodane vrednosti na zaposlenega. Ta v Sloveniji še vedno izrazito zaostaja za zahodno Evropo. »Če povzamem – kakovostni, strokovno usposobljeni kader bo treba ustrezno plačati, če bomo želeli, da se bodo zaposlili doma in ne v tujini. To pa bo možno samo v podjetjih in dejavnostih, ki so že ali bodo v kratkem svojo proizvodnjo uspeli prilagoditi in organizirati tako, da bodo ustvarili dovolj visoko dodano vrednost na zaposlenega, s čimer bodo delavca lahko tudi dobro plačali,« še poudari Ludvik Sukič.
