V državnem zboru je bil pred dnevi sprejet predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Po nedavno sprejeti noveli zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je prinesla predplačila občinam, subvencioniranje višje sile in čakanja na delo, razširitev obsega pomoči v kmetijstvu, pomoč zaposlenim, izredni dopust za prostovoljce in dan solidarnosti, je to naslednji korak države pri odzivu na katastrofalne avgustovske poplave.
Predlagane rešitve in ukrepi po eni strani spreminjajo in dopolnjujejo veljavne zakone, po drugi pa začasno uvajajo posebne ukrepe ali odstopajo od sistemske ureditve na več področjih. Usmerjeni so v nujno obnovo poškodovane ali povsem uničene javne infrastrukture, v poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega zakon predvideva ukrepe za pomoč občinam, gospodarstvu ter prebivalkam in prebivalcem – tako neposredno gmotno prizadetim kot v smislu ohranitve delovnih mest. Vlada pripravlja še zakon o obnovi, ki naj bi vseboval sistemske ukrepe bolj dolgoročne narave.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Izsiljevanje in tatvina goriva iz traktorja v Bakovcih
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali samomor, dve kaznivi dejanji, dve prometni nesreči, poškodbo vozila na parkirišču, povoženje divjadi in tri kršitve javnega reda in miru.
Ukrepi v interventnem zakonu so razdeljeni na štiri kategorije: ukrepe za pomoč prebivalstvu, gospodarstvu, občinam ter na sanacijske in preventivne ukrepe na javni infrastrukturi in vodotokih. Eden od njih, ki je vzbudil največ pozornosti, je uvedba tako imenovanih solidarnostnih sobot. Kot je pojasnil Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se bo delu ob sobotah mogoče izogniti s plačilom obveznega prispevka, ki se bo stekal v sklad za obnovo Slovenije. Tudi ta sklad je predmet zakona, a vlada naj bi ga formalno ustanovila v dveh mesecih od uveljavitve interventnega zakona.
Sodeč po izjavah ministra Klemna Boštjančiča naj bi novi obvezni prispevek znašal 0,8 odstotka davčne osnove davka od dohodka pravnih oseb in 0,3 odstotka osnove za dohodnino. Po oceni ministra bi lahko zbrali okoli 150 milijonov evrov, podjetja bodo predvidoma plačala okoli 70 milijonov evrov davka, državljani pa bi prispevali okoli 90 milijonov evrov. Po izračunih finančnega ministrstva bi solidarnostni prispevek znašal okoli 68 evrov na zaposlenega. Prispevka pa prebivalcem ne bo treba plačati, če se bosta, kot je pojasnil Mesec, oddelali dve solidarnostni soboti: ena letos in ena v prihodnjem letu.
Zakon uvaja še vrsto drugih ukrepov, kot so na primer širitev skupin upravičencev za izplačilo solidarnostne pomoči, začasna zagotovitev stanovanj za starejše in tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, oprostitev plačila elektrike in zemeljskega plina. Prav tako predlog interventnega zakona predvideva odlog plačila pri potrošniških kreditih, davčne razbremenitve, oprostitev plačila stroškov listin in sodnih taks, poenostavitve pri javnem naročanju in prostorskih aktih občin in druge ukrepe, ki olajšujejo delovanje občin in gospodarstva ter življenja ljudi na prizadetih območjih.