Inšpektorat RS za delo ugotavlja strm porast odrejanja dela na domu. Kot so pojasnili, so do letošnjega 13. marca uporabo tega ukrepa evidentirali po številu delavcev, pozneje pa so zaradi množičnosti prijav spremenili sistem in štejejo le še delodajalce, ki prijavljajo tovrstno delo.
Strm porast prijav
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Lani je bilo po njihovih podatkih za delo od doma prijavljenih 2062 zaposlenih, letos pa do spomladanske razglasitve epidemije 1266. Med 13. marcem in 14. majem je organiziranost dela za zaposlene od doma prijavilo kar 7962 delodajalcev, med 15. majem in 14. septembrom pa 1956 delodajalcev. Število pa še narašča.
»Iz evidenc Inšpektorata RS za delo (IRSD) izhaja, da je bil IRSD zgolj v enem tednu obveščen o delu od doma za prek 1000 delodajalcev,« so nam sporočili. Tovrstno delo je najbolj razširjeno v tehnološki sferi in tam, kjer zaposleni večino nalog opravijo na računalniku in s pomočjo drugih komunikacijskih orodij, ni pa ga mogoče izvesti v panogah, kjer morajo zaposleni ostati fizično prisotni na točno določenem kraju, na primer prodajalci, gradbeniki, zdravniki, gostinci in podobno.
Poenostavljena odreditev
Poenostavljeno odreditev dela na domu, brez spremembe pogodbe o zaposlitvi, delodajalcem omogoča zakon o delovnih razmerjih, ki v 169. členu dopušča tako odreditev drugega dela kot spremembo kraja opravljanja dela, ko sta ogrožena življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca. Za to ni potrebno soglasje delavca. Ta ureditev se ne nanaša zgolj na čas razglašene epidemije, temveč tudi na obdobje, ko je treba izvajati ukrepe zaradi preprečitve širjenja koronavirusa, a le za čas trajanja okoliščin, pojasnjuje pristojno ministrstvo.
O tej odločitvi so delodajalci dolžni takoj obvestiti Inšpektorat RS za delo. Obseg obveščanja v zakonu ni predviden, je pa smiselno sporočiti, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno.
Nadomestilo za delavčeva delovna sredstva
Ob odreditvi dela na domu morajo biti delodajalci pozorni na primernost delovnega mesta delavca, delovni čas, delovna sredstva ter se opredeliti do varstva poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov.
Glede delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka se lahko posebej dogovorita, če delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma si ga delavec razporeja samostojno. Delavec pa mora voditi dnevno evidenco delovnega časa in jo poslati delodajalcu. Možen je tudi poenostavljen dogovor, da delavec sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od osem ur.
V dogovoru je treba tudi določiti, kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu ter kolikšno bo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev, kot so računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, stol in podobno.
Malica da, prevoz na delo ne
Delavec je upravičen do celotne plače in povrnitve stroškov za prehrano med delom ter do dogovorjenih nadomestil za uporabo delovnih in materialnih sredstev, če pri delu uporablja svoja sredstva oziroma opremo. Do plačila stroškov za prevoz na delo in z dela delavec ni upravičen, saj ti stroški pri delu na domu ne nastanejo.
Delodajalec je dolžan zagotoviti varne in zdrave razmere za delo tudi na domu. Ob pričakovanju, da bi lahko ukrep odreditve dela na domu trajal tudi dlje časa, lahko delodajalci pozneje izdelajo oceno tveganja delovnega mesta na domu, saj je ta podlaga za sprejetje ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnega in zdravega dela delavcev. Način ocenitve tveganja je v pristojnosti delodajalca, metodologija ali način ocenjevanja tveganja ni predpisan.
Prehod iz rutine ni lahek
Čeprav se ta način dela marsikomu na prvi pogled zdi sanjski, pogosto ni tako. Resda se delavec izogne jutranji gneči na poti v službo, delo lahko opravlja tudi v pižami in je bolj fleksibilen pri opravljanju dela, a nenadna sprememba rutine ter izolacija od sodelavcev, pomanjkanje osebne komunikacije, previsoka intenzivnost dela, ad hoc določanje nalog in neustrezno določanje obsega dela ter podobno pri delavcu povzročijo občutek tesnobe, delo kljub slabemu počutju, stres in izgorelost. »Večja avtonomija delavcev pri delu na daljavo sicer omogoča razporeditev posameznih opravil, hitrosti dela in podobno, vendar se opaža, da gre pri takem delu pogosto za opravljanje dela po koncu uradnega delovnega časa, za porabo prostega časa za opravljanje dela, nezadostne počitke in odmore med delom,« je v usmeritvah in priporočilih delodajalcem zapisalo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V usmeritvah dodajajo še, da mora delodajalec poskrbeti, da obseg in intenzivnost dela nista prevelika, ter organizirati delo na domu tako, da zagotovi redne krajše in daljše odmore med delom.
Brez soglasja delavca
Zakon o delovnih razmerjih v 169. členu določa, da se v primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, lahko vrsta ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.
Delavci iz pisarn se umaknejo
Z delom na domu so se dobro spoprijeli tudi v nekaterih pomurskih podjetjih. »Delo na domu nam ni tuje. V preteklosti smo ga občasno uporabljali ob posebnih okoliščinah posameznika, kot so prehlad, zasnežene ceste, delo, ki ga je treba opraviti v mirnem okolju. V večjem obsegu pa ga uporabljamo v času večjih izbruhov novega koronavirusa,« je povedala Alenka Dujanović iz Radenske. »Ko ni tako hudo, kolobarimo, torej kombiniramo delo od doma in delo v pisarni. V časih hujše epidemiološke slike se sodelavci v pisarnah v glavnem umaknemo domov in zmanjšamo število oseb na sedežu družbe.« Ker ritem dela od doma poteka drugače, evidentiranje delovnega časa in sam delovni čas tečeta prilagojeno.
»V Radenski smo težko brez medsebojnih socialnih stikov, saj se radi družimo. Zato nam je stik s sodelavci in podjetjem ključnega pomena. Ohranjamo ga tudi prek online video vsebin, namenjenih zaposlenim, prek katerih se redno z video sporočili oglaša tudi direktor Marian Šefčovič.«
Tudi v Skupini Panvita delajo od doma, a v zelo majhnem obsegu. »Narava dela nam tega ne omogoča. V finančno-računovodskem oddelku ter delno v komerciali, kjer je to mogoče, pa smo, tako kot že v prvem valu, delo od doma omogočili,« je povedala Simona Petek Čerpnjak.