Delo v pisarni zamenjala za kmetijo

Ekološka kmetija Radikonovih je že več desetletij znana po pridelavi špargljev, na njivah ob njihovi domačiji na robu naselja Dolga vas pa je še več kot trideset vrst druge zelenjave, ki jo svežo prodajajo od pomladi do jeseni.

Izidora Radikon pravi, da je bila nekoliko v dvomih, če ravna prav, ko se je po dvajsetih letih dela v pisarni odločila nadaljevati na kmetiji delo mame Danice in očeta Vlada. Diplomirala je na fakulteti za upravo. »Sedaj vem, da sem se prav odločila in se ne bi več mogla vrniti delat v pisarno. Ekološko kmetijo sem prevzela leta 2015, ob špargljih pa je na parcelah ob hiši še korenje, koleraba, solate, paprika, rdeča pesa in druga zelenjava. Certifikat ekološke pridelave imamo že več kot dvajset let,« pove. Že kot otrok je rada pomagala staršem na njivah in v vinogradu. Ob prevzemu kmetije se je zavedala, da je potrebno za kmetovanje z zelenjavo precej fizičnega dela. »Po mamini smrti mi veliko pomaga oče Vlado, ki skrbi še za vinograd in sadovnjak, ki ju prav tako ekološko obdeluje. S prodajo pridelanega nimam težav, saj sta že starša našla trg in kupce, pri katerih sta si skozi leta pridobila zaupanje.« Nekateri so tudi prihajali na kmetijo in jima pomagali pri delu.

Zabojčki zelenjave

Na začetku, ko še v Prekmurju ni bilo povpraševanja po ekoloških pridelkih, sta starša največ prodala na tržnici v Mariboru, danes pa je kupcev precej tudi v Lendavi in Murski Soboti. Pridelke prodajajo tudi v zabojčkih v okviru partnerskega kmetovanja. »Enkrat tedensko pripeljem zabojčke z zelenjavo družinam v Maribor, Mursko Soboto in Lendavo domov ali pa na ekološki tržnici v Mariboru vzamem prazne zabojčke in jim dam polne zelenjave. Dogovor je, da je v zabojčku vsaj šest vrst sezonske zelenjave teže od štiri do devet kilogramov. Stranke nam plačajo vnaprej, mi pa se zavežemo, da bodo vsak teden dobili svežo ekološko pridelano zelenjavo.« Z nekaterimi sodelujejo že desetletje in so že prijatelji, ki jih obiščejo tudi na kmetiji v Dolgi vasi, saj cenijo njihovo delo ter se zavedajo pomena zdrave hrane, pravi Izidora.

Šparglji so na pol hektarja površin, ostala zelenjava pa na hektarju. Gojijo bele in zelene šparglje stare sorte Mary Washington, ki je okusnejša in kakovostnejša, kot so hibridne sorte. Lani so postavili še dva večja rastlinjaka za zelenjavo, tako da jih imajo sedaj tri, načrtujejo pa še enega. »To precej olajša delo in nismo toliko odvisni od vremenskih razmer. Zelenjavo pridelamo prej in jo imamo jeseni na njivi dalj časa. Ekološke pridelave zelenjave sem se naučila od staršev, veliko pa se naučiš sproti iz izkušenj. Moraš pa imeti veselje do dela v naravi, z zemljo. Pomembno se mi tudi zdi, da doma vemo, kaj jemo.« Te ljubezni do narave in zemlje uči tudi sedemletno hčerko Katarino in desetletnega sina Roka, ki sta prav tako rada v naravi in med zelenjavo na domačih njivah: »Upam, da bo vsaj eden nadaljeval to delo, ki je tudi lepo poslanstvo.«

Ekološka pridelava stagnira

Večino pridelkov prodajo kot svežo zelenjavo, tako da jo zjutraj poberejo na njivah, čez dan pa je že na mizah kupcev. »Nekaj špargljev tudi predelamo v namaze. Zelenjavo predvsem za lastno uporabo tudi vlagamo in iz nje delamo omake. Najbolj zdrava in kakovostna je tista zelenjava, ki je sveža, še isti dan pobrana na njivi.« Nekoliko je razočarana nad šolami in vrtci, kjer je malo zanimanja za ekološko, doma pridelano zelenjavo. Nekateri kupci pa tudi po določeni zelenjavi povprašujejo v mesecih, ko te ni mogoče nabrati na njivi. »Ekološki pridelovalci nismo trgovski centri, da bi imeli vse mesece v letu na voljo zelenjavo, ki si jo zaželijo. Mislim, da bi moralo biti tako šolam, kakor tudi državi v interesu, da otroci jedo zdravo, v Sloveniji pridelano hrano.«

V združenju ekoloških kmetovalcev ugotavljajo, da ekološko kmetovanje že precej časa stagnira, zanjo pa se odloča tudi zelo malo mladih kmetov, ki se pri svojem delu vidijo predvsem na velikih traktorjih. »Na tem področju je še veliko neizkoriščenih možnosti. V Dolgi vasi je šest pridelovalcev špargljev in noben nima težav s prodajo pridelkov. Res pa je, da moraš biti sam za vse, za pridelavo in prodajo. Ni nobene zadruge ali kake druge organizacije, ki bi nam pri tem pomagala.« Možnost je tudi za predelavo pridelkov, vendar pa jih, pravi Izidora, raje prodajo sveže. Če jih ne bi mogli prodati svežih, pa bi jih predelali in prodajali v taki obliki. To pa bi seveda zahtevalo dodatno delo.

Tradicija Primorske v Prekmurju

Šparglje so v Prekmurju začeli pridelovati Primorci, ki so kot begunci pred italijanskim fašizmom pobegnili v pokrajino ob Muri. »Pridelovali in vključevali v domačo kuhinjo so jih že moji predniki, ki so prišli v Prekmurje leta 1932. Tradicija pridelave špargljev in sploh primorskih jedi na domačih mizah se nadaljuje vse do danes. Oba starša sta bila Primorca in od malega sem jedla tudi dobro primorsko hrano.« To pomeni precej rastlinske hrane s pridihom italijanske kuhinje.

Špargljji dozorijo konec aprila, pobirajo pa jih osem tednov, do konca junija, kar pomeni dva tedna pozneje kot na Primorskem. »Pridelke prodajam tudi na mariborski ekološki tržnici na Rotovškem trgu, ki je vsak petek dopoldne. V Lendavi pa je enkrat na mesec Domača tržnica, kjer sem prav tako prijetno presenečena nad odzivom kupcev. Pridelke sem leta 2014 prodajala tudi na murskosoboški tržnici, a ni bilo zanimanja.«

Na pobudo njenega očeta Vlada vsako drugo soboto v maju organizirajo pri vaškem domu v Dolgi vasi Dan špargljev, kjer so na voljo tudi različne tradicionalne in sodobne jedi iz špargljev. »Jedi s šparglji so pogosto na mizi pri nas doma in vse pogosteje tudi na drugih domačijah v vasi in drugje po Pomurju,« pravi Izidora.
Ekološko kmetijo večkrat obiščejo otroci iz šol in vrtcev ter turisti in izletniki. Tem ponudi zdravo malico in jim pripoveduje o ekološkem kmetovanju. »Ekološka kmetija je na robu vasi, v pravem raju na zemlji, obenem pa tudi nedaleč od avtoceste, tako da smo hitro v Mariboru. V prihodnje nameravam kmetijo še bolj povezati s turistično ponudbo, torej več ogledov kmetije s ponudbo doma pripravljenih namazov, sokov in čajev.«