"Mi smo lahko zelo zadovoljni, da zdravniki delajo dodatno in delajo več. Tega, da se v razmerah, ko moramo zagotoviti starajoči populaciji vedno več storitev, odločamo za to, da bomo zdravniško delo zmanjševali, res ne moremo razumeti," je v luči novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki predvideva, da zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli delati pri zasebnih izvajalcih na samoplačniškem trgu, povedala Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Ta je v svojem novem mandatu, ki ga je nastopila maja letos, danes obiskala Pomurje in se srečala s predstavniki pomurskih zdravstvenih domov in Splošne bolnišnice (SB) Murska Sobota, kjer je sklenila svoj obisk ter odgovarjala na novinarska vprašanja. Izpostavila je razlike med pomurskimi zdravstvenimi domovi glede reševanja pomanjkanja zdravnikov, pri čemer si pomagajo na različne načine, v veliki meri tudi z delom zunanjih specialistov. "Obstaja seveda strah, da to ne bo več možno glede na spremembe, ki se obetajo na področju zdravstvene zakonodaje," je še povedala Beovićeva. Razmere v zdravstvu bi se dalo izboljšati, je prepričana, tako da danes ne bi bilo potrebno govoriti o prepovedih dela.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na Martinovem pokalu slavil Franc Lukač
Tekmovanje za Martinov pokal je potekalo v Krogu.
Zaradi predlagane novele zakona o zdravstveni dejavnosti vlada velika negotovost, je povedal tudi Dušan Kovač, strokovni direktor SB Murska Sobota. Simulacij, kaj bo to pomenilo za delovanje murskosoboške bolnišnice nimajo. Ne glede na razmeroma dobro kadrovsko zasedbo, regijska bolnišnica namreč ima 118 zdravnikov specialistov in 60 specialistov, na posameznih področjih teh ni dovolj, kar bolniki zaradi dolgih čakalnih dob težko sprejemajo in tega ne odobravajo. Največ težav imajo na oddelku za ušesa, nos in grlo, saj tu delata samo še dva zdravnika, ki operacij več ne izvajata, delovanje oddelka pa je povsem odvisno od pomoči zdravnikov UKC Maribor. Bolnišnica je tu za zapolnitev manjkajočih mest imela nekaj specializantov, za katere pa je bilo potem delo v kliničnih centrih bolj privlačno in so ostali tam.
Dušan Kovač je opozoril še na veliko dela, ki ga zaradi dostopnosti urgentnega centra opravijo zdravniki specialisti, čeprav bi te storitve po delitvi dela med sekundarno in primarno ravnijo sodile v pristojnost primarnega zdravstva. "Mislim, da tako več ne more iti naprej in da je prišel čas, ko se mora zdravstvo organizirati na regionalni ravni celovito, kot je to enkrat že bil Pomurski zdravstveni center, kjer smo vsi sodelavci in kjer ni trikratnih pregledov, preiskav in preplačevanj vsega," je na zapiranje javnih zavodov v svoje "mehurčke", ki je prav tako težava zdravstva, opozoril strokovni direktor murskosoboške bolnišnice.