Na minuli seji so svetniki Občine Beltinci v drugem branju potrdili dvoletni proračun – za leti 2023 in 2024. Letos občina načrtuje za dobrih 12 milijonov evrov prihodkov in dobrih 13 milijonov evrov odhodkov, v letu 2024 pa je predvidenih okoli 8,8 milijona evrov prihodkov in 9,4 milijona evrov odhodkov. Predvideno je tudi zadolževanje za 1,1 milijona evrov v tekočem letu ter za dober milijon evrov v prihodnjem letu, za zagotavljanje lastnih deležev pri investicijah, ki so del proračuna. Kot je pojasnil beltinski župan Marko Virag, se zdaj uresničujejo bojazni, da že odobrena državna sredstva sofinanciranja na občinski transakcijski račun ne bodo pritekala pravočasno in v pogodbenih rokih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Še zadnji dan za ugovor zoper izračun dohodnine
Na Finančni upravi RS (Furs) samo še danes čakajo morebitne ugovore na informativne izračune dohodnine za leto 2023, ki so jih konec marca poslali nekaj manj kot enemu milijonu zavezancem. Te morajo vložiti tisti, ki se s prejetim izračunom ne strinjajo - če so podatki pomanjkljivi ali nepravilni oz. je davčna obveznost ugotovljena napačno.
Med največjimi občinskimi investicijami velja omeniti 1,8-milijonsko nadgradnjo vodovodnega sistema B, komunalno opremljanje zelene obrtno-industrijske cone v višini 1,4 milijona evrov, za kar je občina pridobila dober milijon evrov iz sklada za okrevanje in odpornost, vzpostavitev medgeneracijskega centra za dobrih 400 tisoč evrov, pri čemer si občina obeta okoli 200 tisoč evrov sredstev LAS, ter načrtovano gradnjo novega mlina in broda na Muri za okoli pol milijona evrov. Ena največjih znamenitosti v regiji se je, kot je znano, dalj časa potapljala, lansko jesen pa se je mlin ob dvigovanju iz Mure dokončno sesul, nakar so njegove ostanke odstranili pripadniki Slovenske vojske. Beltinska občina je projekt vzpostavitve plavajočega mlina in broda na Otoku ljubezni v Ižakovcih prijavila na razpis gospodarskega ministrstva, pri čemer računa na 350 tisoč evrov iz sklada za okrevanje in odpornost. Župan je ob sprejemanju proračuna, ki so ga svetniki skoraj soglasno potrdili in sprejetje pospremili z aplavzom, poudaril, da je ta kljub težki situaciji naravnan zelo investicijsko, po drugi strani pa tudi zelo socialno. »Nismo omejevali sredstev na ravni društev, gospodarskih in kmetijskih spodbud, prav tako smo dvignili sredstva za vrtec in nekatere subvencije,« je dejal Virag, ki je obenem napovedal sodelovanje občine pri čezmejnih projektih Interreg.
Kljub investicijam in ambicioznim projektom je jasno, da je največja ovira za razvoj občine dolgotrajni denacionalizacijski postopek po pokojni grofici Mariji Zichy. »Denacionalizacija ni problematična samo z vidika gradu in parka, ampak je naš uspeh v postopku pomemben tako za nadaljnji razvoj kraja kakor celotne občine in tudi sosednjih občin, saj se predvideva vračilo čez tisoč hektarjev zemljišč,« je poudaril Virag in povedal, da se boj za lastništvo nadaljuje na ustavnem sodišču, občina pa bo pri tem izkoristila vsa razpoložljiva pravna sredstva. Kako nerešeno lastništvo zavira napredek občine, je župan ponazoril z namero republiškega stanovanjskega sklada, da v Beltincih zgradi dva stanovanjska bloka, a je idejo opustil, ko je naletel na plombo v zemljiški knjigi zaradi denacionalizacijskega postopka. Sedaj so se, zagotavlja Virag, lotili reševanja problema tako, kot bi se morali že na začetku – s pravnimi strokovnjaki in zgodovinarji.
Romsko naselje bi preselili
Župan Marko Virag se je dotaknil tudi romske problematike, saj je bila nedavno v občini na obisku delovna skupina za obravnavo romske problematike iz kabineta predsednika vlade. »Ugotovili so to, kar mi govorimo že vrsto let. Razmere so nevzdržne,« je navedel Virag in napovedal pripravo akcijskega načrta, s katerim bi romski populaciji v občini pomagali predvsem na bivanjskem področju. Po njegovih besedah namreč želijo s pomočjo države in evropskih sredstev preseliti romsko naselje na primernejšo lokacijo. »Po 60 letih bomo potem lahko od Romov realno pričakovali več. Tudi, da bodo spoštovali vse tisto, kar moramo spoštovati drugi,« je dejal župan in dodal, da z vsemi deležniki aktivno delajo za to, da bi projekt čim prej ugledal luč sveta in bi imeli beltinski Romi končno možnost zaživeti drugače.