vestnik

Denar za odpravo zaraščenosti kmetijskih zemljišč

Janko Votek, 3. 4. 2018
Janko Votek
Kmetijske površine poleg zaraščenosti obremenjujejo tudi tujerodne invazivne rastline, kot npr japonski dresnik na Suhem vrhu.
Aktualno


Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petek objavilo drugi javni razpis za ukrep odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. Razpisanih je 700.000 evrov nepovratnih sredstev. Vlaganja v odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih pomenijo ponovno vzpostavitev kmetijske pridelave na teh zemljiščih s ciljem povečanja samooskrbe s hrano v Sloveniji.

Objavljeni javni razpis omogoča pridobitev nepovratnih sredstev za odpravljanje zaraščanja na zemljiščih, ki so v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi opredeljena kot kmetijska zemljišča, in so bila 18. junija 2011 opredeljena kot kmetijsko zemljišče v zaraščanju. Do podpore so upravičena tudi zemljišča, ki so sedaj opredeljena z vrsto dejanski gozd. V tem primeru je treba vlogi priložiti dovoljenje za krčitev gozda. Zemljišč, ki izpolnjujejo pogoje po tem razpisu, je okrog 13 tisoč hektarjev.
Upravičenec do podpore je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je lastnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča v zaraščanju. Odpravljanje zaraščanja se izvaja z agromelioracijskimi deli, kot so krčitev grmovja in dreves, izravnava zemljišča in odstranitev kamnitih osamelcev. Podpora se dodeli samo za tiste površine, na katerih so bila dejansko opravljena agromelioracijska dela. Finančna pomoč se izplača kot enkratni pavšalni znesek v višini tri tisoč evrov na hektar kmetijskega zemljišča v zaraščanju, oziroma sorazmerno površini, na kateri je bilo odpravljeno zaraščanje. Najmanjša površina, za katero se dodeli pomoč, je 30 arov. Ta je lahko seštevek večjega števila manjših površin, pri čemer posamezna zaraščena površina, na kateri se odpravlja zaraščanje, ne sme biti manjša od desetih arov.

Zaraščenost v Sloveniji

Statistični urad od leta 2013 naprej beleži zmanjševanje kmetijskih zemljišč v zaraščanju in neobdelanih kmetijskih zemljišč. V obdobju od 2013 do 2016 se je zaraščenost zmanjšala za tretjino ali 7.300 hektarjev. Leta 2010 je bilo zaraščenih in neobdelanih 32.659 hektarjev, v letu 2016 pa le še 15.600 hektarjev kmetijskih zemljišč ali 3,1 odstotka. Goričko od tega povprečja ne odstopa, saj je zaraščenih 3,4 odstotka kmetijskih zemljišč

odprava-zarascenosti-kmetijskih-zemlhjisc