Vlada je uvrstila projekt gradnje reinjekcijske vrtine družbe Ocean Orchids iz Dobrovnika v veljavni načrt razvojnih programov, s čimer bo pomursko podjetje, ki s pomočjo geotermalne energije v rastlinjakih površine štiri hektarje vzgoji dva milijona orhidej na leto, pokrilo slabih 70 odstotkov vrednosti projekta. Družba Ocean Orchids bo tako za skoraj trimilijonski projekt, s katerim so se uspešno prijavili na razpis agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, iz podnebnega sklada prejela več kot dva milijona evrov, preostalo investicijo pa bodo pokrili z lastnimi sredstvi. V naravi gre za dve cevi, položeni v izvrtano zemljino do določene končne globine. Izvrtani bosta tako reinjekcijski vrtini z imenom Do-6Ra in Do-6Rb, ki bosta zacevljeni do končne globine okoli 1300 metrov. Reinjekcijski vrtini bosta nadgradili obstoječi sistem, ki bo omogočil vračanje načrpane vode za ogrevanje rastlinjaka iz obstoječe vrtine Do-3g nazaj v isti vodonosnik. Tako bo okolje razbremenjeno temperaturne obremenitve, ki se dogaja sedaj, ko voda odteka v površinski vodotok – Radmožanski kanal.
Naložba bo omogočila nadaljnji razvoj dobrovniškega podjetja, saj bo dovoljeno črpanje večje količine geotermalne vode, ki je omejena s koncesijo in zagotavlja okoli 8800 megavatov energije letno. Reinjekcijski vrtini bosta omogočili, da se bo proizvodnja geotermalne energije povečala do te mere, da bo zadostila celotno potrebo podjetja po toplotni energiji, ki znaša okoli 16 tisoč megavatov letno. Celotna potreba po toplotni energiji bo tako zagotovljena iz obnovljivega vira energije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Stroški reinjekcije 200 tisoč evrov
Kot pravi direktor dobrovniškega podjetja Roman Ferenčak, so si za sofinanciranje izdelave reinjekcijske vrtine prizadevali več kot deset let, veliko zaslugo, da je tokrat uspelo, pa pripisuje kmetijskemu ministru Jožetu Podgoršku. »S tem bo marsikateri problem rešen, a nastalo bo tudi nekaj novih. Reinjeciranje bo namreč povzročalo stroške, saj bo potrebno veliko električne energije za vračanje načrpane geotermalne vrtine nazaj v isto globino,« opozarja Ferenčak. V podjetju ocenjujejo, da bi letni stroški reinjekcije znašali 200 tisoč evrov. Projekt je tako, poudarja direktor, ekonomsko nevzdržen, če nima obratovalne podpore. Sam vidi rešitev, da bi bili nagrajeni za uporabo obnovljivega vira energije tako, da bi bila država na račun zmanjšanja izpustov CO2 deležna emisijskih kuponov. »Pred letom dni smo s pomočjo poslanca Jožefa Horvata prvič v zgodovini vpisali geotermijo med obnovljive vire energije. Na podlagi tega se sedaj pripravlja uredba o obnovljivih virih energije, kamor bi se naj vpisala ta kalkulativna ekonomska podpora za obratovanje tovrstnih projektov,« razloži Ferenčak, ki je sicer precej kritičen do države pri izkoriščanju geotermalnega potenciala, ki ga imamo pod seboj.
»Mi smo povsem zaspali na tem področju. V vse razvojne dokumente smo uvrščali geotermijo, a zadnji vrtini v Prekmurju sta bili izvrtani leta 2005 pri nas in 2008 v podjetju Paradajz. Od takrat naprej ni bilo nič,« pojasnjuje in poudarja, da smo poleg tega še edina država na svetu, ki kaznuje proizvodnjo iz obnovljivih virov energije s koncesijsko dajatvijo. Kot dodaja, država dobi na račun omenjenih koncesnin milijon evrov prihodkov na leto, kar pa ne vlaga v razvoj področja geotermije.
Potencial znan, država podatkov nima
Vlada je sicer aprila lani sprejela poročilo delovne skupine za obravnavo učinkovite in večnamenske izrabe geotermalne energije, ki predstavlja vpogled v ključne izzive in predloge ukrepov za večjo rabo geotermije ob ohranjanju količinskega in kakovostnega stanja podzemnih voda, tako v primeru globokih kot plitvih vodonosnikov. V poročilu je med drugim navedeno, da so za razvoj rabe predvsem globoke geotermalne energije zelo pomembni geofizikalni podatki, ki omogočajo opis podpovršja v 3D, saj je geološko tveganje pri vrtanju globokih vrtin veliko. Precej tovrstnih raziskav je bilo na območju severovzhodne Slovenije z državnimi sredstvi izvedenih v času nekdanje Jugoslavije, a se izsledki niso prenesli v last države in so nedostopni, saj jih poseduje družba Petrol Geo. »V času ponovnih ocenjevanj potenciala za zajem in izkoriščanje zemeljskega plina v Prekmurju, ki ga je izvedlo podjetje Ascent Resources v letu 2009, so se na večjem območju severovzhodne Slovenije izvedle sodobne 3D seizmične meritve, katerih podatki prav tako niso dostopni državi, saj v izdani koncesijski pogodbi za raziskovanje mineralnih surovin ni bilo zahteve po predaji podatkov po končanih delih,« je navedeno v poročilu, čeprav je zahteva za posredovanje raziskovalnih podatkov državi po končanih delih običajna vsebina raziskovalnega dovoljenja povsod drugje v svetu.
Pomembni sklepi tudi za Ocean Orchids
Pristojni državnozborski odbor je na včerajšnji seji naredil pomemben premik na področju geotermije, saj so poslanci soglasno sprejeli vse predlagane sklepe. Ti med drugim zajemajo, da se država za letos odpove koncesninam, spremembo problematične uredbe in tudi pripravo mehanizma obratovalne podpore, za katero si prizadeva Ferenčak pri reinjekcijskem projektu v Dobrovniku. Direktor Ocean Orchids je tudi prisostvoval navedeni seji in sodeloval v razpravi.
PREBERITE ŠE: Poslanci enotni na pomursko obarvani seji o geotermiji