Vse raziskovalne naloge, ki jih pripravijo osnovnošolci in srednješolci ter so namenjene temu, da bi jih predstavili na srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, se najprej pripravijo na regijskih tekmovanjih. Najboljše na regijskih se uvrstijo na državno tekmovanje, ki poteka po dvokrožnem sistemu; to pomeni, da v prvem krogu strokovne komisije pregledajo pisne izdelke in izberejo šest najboljših s posameznega področja in ti se potem – z javnim zagovorom – predstavijo na srečanju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Naloge, ki izpadejo v prvem krogu, prejmejo bronasto priznanje državnega nivoja, danes pa so se učenci in dijaki potegovali za srebrne in zlate. Mladi raziskovalci so pripravili svoje naloge na 19. različnih področjih. Darja Kozar Balek, vodja organizatorja srečanja, Zveze za tehnično kulturo Slovenije: "Vse od astronomije, fizike in do zgodovine; nekoliko večji poudarek pa dajemo tehničnim področjem – arhitekturi, gradbeništvu, strojništvu in tehniki. So pa naloge ločene tudi po področjih, saj imamo osnovnošolski in srednješolski nivo."
Omenjena Zveza tovrstno srečanje pripravlja že 52 let; najprej je bilo srečanje namenjeno le dijakom, leta 2001 pa so vključili tudi osnovnošolce. Na tokratnem tekmovanju mladih raziskovalcev v Sloveniji se je na regijskem nivoju predstavilo 496 nalog, na državnem tekmovanju danes pa jih je bilo 235. Od tega jih je bilo na regijskem nivoju 52 pomurskih, za zlata in srebrna pa se je na državnem potegovalo 24 – 11 osnovnih in 13 srednjih šol.
Podelitev zlatih priznanj bo potekala 9. junija v Cankarjevem domu.
Niko Farič iz Bakovec je zagovarjal nalogo z naslovom Sinteza nanodelcev z ujetimi ekstrakti ter določitev koloidnih lastnosti disperzij: "Skušal sem sintetizirati nanodelce v šolskem laboratoriju, kar pomeni, da to ni neka zelo težka zadeva; pri tem mi je pomagala druga mentorica iz Maribora. Moj namen pa je bil ustvariti antioksidativno in uporabno disperzijo. To me zanima, je pa res, da je moja tema precej interdisciplinarna, dobil pa sem ponujeno iz Fakultete za strojništvo in sem jo izbral, ker o tem nisem imel pojma in se mi je zdelo zanimivo, da se bom naučil nekaj novega. Bilo je res zanimivo in upam, da bom uspel to znanje nekoč uporabiti." Drugače Niko, ki je dijak tretjega letnika gimnazije, še ne ve, kaj bo študiral: "Zanimajo me razna področja in še ne vem, kaj bi šel študirat. Je pa raziskovanje zabavno in zanimivo ter zaposli tvoje misli, kar je zabavno … morda pa bom res študiral nekaj takega, da bo imelo zvezo z raziskovanjem."
Mateja Godec, profesorica kemije na Gimnaziji Ljutomer; ena od dveh Nikovih mentoric: "Že nekaj časa sem mentorica dijakom, ki delajo raziskovalne naloge in moram povedati, da se sama ob tem veliko naučim. Delo z njimi je individualno in zanimivo, je pa pot do takega državnega srečanja dolga in trnova, to je potrebno priznati. Sem pa zelo ponosna na vse, posebej na tiste, ki se potem vrnejo kot zunanji mentorji mojim raziskovalcem."
