Kot smo že poročali, vlada prilagaja načrt za okrevanje in odpornost (NOO), saj Sloveniji po novem pripada 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev zaradi ugodnejših gospodarskih gibanj v letih 2020 in 2021. Ob prilagoditvi načrta bo tako na voljo 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, ki jih bo država črpala v desetih obrokih, in 705 milijonov evrov povratnih sredstev za črpanje v šestih obrokih. Izhodišča za prilagoditev načrta je vlada že sprejela in pri številnih projektih je predvideno črtanje sredstev, med drugim tudi za naložbe, med katere spada projekt dograditve in povišanja viskovodnih nasipov ob reki Muri. Ta spada med naložbe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, kjer naj bi se razdelilo 335 milijonov evrov, od tega 55 milijonov nepovratnih in 280 milijonov povratnih sredstev, a predvideno je krčenje sredstev v višini 10 milijonov evrov. Med tovrstne naložbe spadajo projekti 34 slovenskih občin, med drugim več pomurskih, pri čemer so nekatere že podpisale finančno težke pogodbe z izbranimi izvajalci za izdelavo projektne dokumentacije in pridobivanje soglasij.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dokumentarni film Nonina štorja pomemben za ohranitev primorske zgodbe v Benici
Skozi pripovedi prebivalcev gledalci spoznavajo zgodovinska dejstva. Prinesli slovenski jezik in postavili prvo slovensko šolo v tem delu Prekmurja.
Sporazume podpisalo pet pomurskih občin, so vsa poplavno ogrožena?
V zvezi s projektom je po poročanju Dnevnika povezanih kar nekaj nejasnosti, med drugim, kako je potekal sam izbor občin, saj tudi med izbranimi pomurskimi občinami edino črenšovska spada med 86 območij v Sloveniji, ki so opredeljena kot območja pomembnega vpliva poplav. Na državni ravni naj bi bilo po ugotovitvah Dnevnika 15 takih občin, ki so dobile projekt za zmanjšanje poplavne ogroženosti, a naj ne bi spadale v območje s pomembnim vplivom poplav. Na pristojnem ministrstvu za naravne vire in prostor so, tako je poročal Dnevnik, zaradi netransparentne porabe denarja celo odredili izredni notranji revizijski pregled.
»V tem trenutku, ko je končni predlog prilagoditve NOO še v pripravi, tudi v odvisnosti od dialoga z Evropsko komisijo, se v konkretnem primeru še ne ve, ali bo znižanje sredstev vplivalo na konkreten projekt,« so za Vestnik.si nedavno v Uradu RS za okrevanje in odpornost (URSOO) skopo odgovorili na vprašanje, kaj sama prilagoditev načrta NOO pomeni za projekt ob reki Muri in nas za podrobnejša pojasnila glede projekta napotili na Direkcijo RS za vode. Tam so nam dogovorili, da je bil za projekt Dograditev in nadvišanje visokovodnih nasipov ob reki Muri 22. februarja lani podpisan sporazum za skupno izvedbo investicije med Direkcijo RS za vode in občinami Črenšovci, Ljutomer, Radenci, Tišina in Razkrižje.
V okviru investicije bodo izdelani naslednji ukrepi:
· Dograditev in nadvišanje visokovodnih nasipov Krog – Petanjci.
Vodilna občina: Občina Tišina, ki zastopa še Mestno občino Murska Sobota.
· Dograditev in nadvišanje visokovodnih nasipov levi breg Mure (Bistrica).
Vodilna občina: Občina Črenšovci, ki zastopa še Občino Lendava in Občino Beltinci.
· Dograditev in nadvišanje visokovodnih nasipov desni breg Mure (Bistrica) na območju občin Ljutomer in Veržej.
Vodilna občina: Občina Ljutomer.
· Dograditev in nadvišanje visokovodnih nasipov avtocesta (AC) Vučja vas
Vodilna občina: Občina Radenci.
· Dograditev in nadvišanje visokovodnih nasipov na območju občine Razkrižje.
· Vodilna občina: Občina Razkrižje.
Gradbena dovoljenja do konca junija, izvedba do leta 2026
Kako pa na Direkciji RS za vode utemeljujejo izbor projektov oziroma občin ? "Na območju porečja reke Mure je v zadnjem obdobju opazno povečanje pogostosti poplav. Slednje povzročajo precejšnjo škodo, zato je potrebno intenzivirati ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti. S predvidenimi ukrepi bomo prispevali k enemu izmed osnovnih ciljev upravljanja voda, to je k zaščiti človeških življenj in premoženja prebivalcev ter zmanjšanju škod v primeru poplav. Z zmanjšanjem poplavne ogroženosti se bodo izboljšali pogoji za stabilno kmetijsko proizvodnjo, gospodarski in trajnostni turistični razvoj, ter ohranjanje bogate biološke pestrosti območja znotraj inundacijskega prostora. Posledično bo to prispevalo k manjši poplavni ogroženosti na območju ukrepov in k vitalnosti lokalnih skupnosti na tem območju kot osnovi potrebne trajnostne razvojne naravnanosti in konkurenčnosti območja," so pojasnili za naš medij in dodali, da so načrtovane investicije na Muri trenutno v fazi priprave projekta. Tako je v izdelavi projektna dokumentacija, izvajajo se odkupi zemljišč ter javne predstavitve načrtovanih aktivnosti občanom in lastnikom zemljišč. Prav tako so v teku dogovori in postopki pridobitve soglasij pristojnih soglasodajalcev za izvedbo posameznih posegov. Pridobitev gradbenega dovoljenja je predvidena do 30. junija letos, rok za izvedbo ukrepov pa je do leta 2026.
"Občine so se s sporazumom zavezale k sledenju zastavljenih rokov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ker je upravičenost črpanja evropskih sredstev vezana na rok, je sledenje vnaprej določeni časovnici ključno. Če občinam do zastavljenih rokov ne bo uspelo pridobiti potrebne dokumentacije in projekt ne bo izvedljiv do konca leta 2026, ga ne bo mogoče izvesti," opozarjajo na Direkciji RS za vode in dodajajo, da je skupna ocenjena vrednost projekta pravzaprav 50 milijonov evrov. Prva izplačila so, kot zagotavljajo, predvidena že v letošnjem letu in krčenje finančnih sredstev na teh projektih v okviru načrta za okrevanje in odpornost, po zatrjevanju Direkcije RS za vode, niso predvidena.
Vprašanje pa je, kaj bo pokazala revizija, ki jo je odredil minister Uroš Brežan. Ta naj bi trajala tri mesece, v tem času pa bodo po časovnici morala biti že pridobljena gradbena dovoljenja za projekte ob reki Muri, pri katerih si zagotovo še najbolj lahko manejo roke (domača) gradbena podjetja.