Seja sveta regije je tokrat potekala v Trimlinih, občina Lendava, na lokaciji, kjer se bo v režiji Leka kmalu začela izvedba ene največjih zasebnih investicij v zgodovini države. Poleg predstavitve lendavskega obrata Leka in načrtovanega projekta gradnje nove tovarne zdravil, je bila največja pozornost usmerjena v obravnavo točke o protipoplavni varnosti Pomurja, saj je seji prisostvovalo tudi vodstvo Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) z direktorico Nežo Kodre na čelu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurski župani zahtevajo, da država poskrbi za vodotoke
Majske poplave pokazale, da vodotoki niso ustrezno vzdrževani. Škodni potencial večji tudi zaradi prostorskih sprememb.
Ob znanih preprekah projekta dograditve in povišanja okoli 40 kilometrov visokovodnih nasipov ob reki Muri v občinah Črenšovci, Razkrižje, Ljutomer, Radenci in Tišina, do katerih prihaja pri uskladitvi trase nasipa z Zavodom za varstvo narave, je bilo pričakovano tudi iz ust pomurskih županov, ki so del projekta, slišati največ kritik na račun omenjenega zavoda. Več županov je tako izrazilo pomisleke nad veliko vlogo zavoda za varstvo narave. Na območju tišinske občine se po besedah župana Franca Horvata denimo soočajo z negativnim mnenjem zavoda na že usklajeni del trase, določen z državnim lokacijskim načrtom, preveč navdušenja pa ni bilo niti nad potrebnim žrtvovanjem kmetijskih zemljišč. "Kaj je v tem trenutku bolj pomembno, ali izgubimo njive, na katerih pridelujemo hrano, ali nekaj gozda, ki ga imamo tako ali tako v Sloveniji preveč," je med drugim izpostavil dobrovniški župan Marjan Kardinar.
Evropska sredstva pogojena z varovanjem narave
Kot je pojasnila direktorica DRSV, je bilo po avgustovskih poplavah očiščenih že 17 kilometrov vodotokov v Pomurju, odprtih pa je tudi 13 delovišč na nasipih ob reki Muri, ki so bili na več mestih že sanirani. Kar se tiče naravovarstvenih zahtev, ki konkretno zajemajo posege v zaščiteno območje Nature 2000, je poudarila, da za to območje pač velja poseben režim, ki ga je potrebno upoštevati. "Če mnenjedajalci rečejo, da kam ne moremo posegati, moramo to kot investitor spoštovati," je dejala in dodala, da imajo na direkciji tvorne pogovore s vsemi deležniki in gredo "od metra do metra, da najdejo rešitve". Za projekt ureditve nasipov, ki ima zagotovljenih okoli 50 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost in mora biti dokončan do sredine leta 2026 , naj bi tako do konca leta pridobili vso potrebno projektno dokumentacijo, že do konca novembra pa naj bi bile usklajene vse trase in pridobljena soglasja za gradnjo. Takrat naj bi tudi stekla debata o predplačilih za stroške občin, ki imajo nalogo pridobiti soglasja in gradbeno dovoljenje.
Posegi v območje Nature 2000 bi pomenili usklajevanje z Evropsko komisijo za izločitev posameznih parcel iz območja, je dejala direktorica DRSV in priznala, da tako rešitve v zvezi s traso nasipov v veliki meri posegajo na kmetijska zemljišča. Sredstva, ki so na voljo iz načrta za okrevanje in odpornost, po njenih besedah ne bi smeli ogroziti, za njihovo porabo pa veljajo zakonitosti, ki temeljijo na principih varovanja narave. "Ne bomo gradili zidov sredi gozda," je večkrat poudarila, a zatrdila, da je tako njeno prepričanje, kakor prepričanje vlade, da se ta projekt mora izvesti.
Spomnili tudi na zadrževalnike in hkrati ponovili julijsko pobudo
V okviru protipoplavne varnosti Pomurja so na seji obravnavali še sanacijo in vzdrževanje zadrževalnikov vode ter izvedbo sebeborskega zadrževalnika, ki je pogoj za gradnjo vzhodne murskosoboške obvoznice. Cankovski župan Danilo Kacijan in moravskotopliški Alojz Glavač sta tako spomnila na potrebo po celovitih rešitvah za protipoplavno varnost, ki brez zadrževalnikov in razlivnih območij ni mogoča. Svet regije je tako ministrstvu za naravne vire in prostor podal pobudo, da se naj v čim krajšem času uredijo najbolj kritične točke protipoplavne varnosti v Pomurju, pospešijo postopki za pridobitev projektne dokumentacije pri projektu ureditve nasipov in da se izdajo predplačila za stroške občin. Spomniti velja, da je bilo v zvezi s projektom ureditve nasipov že sprejeto dopolnilo k interventnemu zakonu, ki naj bi omogočilo potreben pospešek tudi na način obvoda zavoda za varstvo narave, a tako iz tokratnih pojasnil direktorice DRSV kot predhodnih ministra Uroša Brežana sodeč, to očitno ni možno, če želi Slovenija počrpati sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Župani so na seji sveta regije podali apel tudi vladi, da naj nujno pristopi k sanacij in izgradnji zadrževalnikov v Pomurju, pri čemer naj velja ista časovnica kot pri gradnji nasipov ob Muri. Kar se tiče zadrževalnikov, namreč po besedah direktorice DRSV ni v načrtih trenutno nič drugega kot njihovo očiščenje in uporaba mulja pri gradnji nasipov ob reki Muri. Ravno tako so pomurski župani sklenili, da naj resorno ministrstvo pristopi k aktivnemu vzdrževanju in sanaciji vseh vodotokov v regiji in za to zagotovi potrebna finančna sredstva. Podoben, skorajda identičen sklep glede vzdrževanja vodotokov in zvišanja sredstev za to, je bil sprejet v okviru sveta regije že na julijski seji.
Svet regije je na tokratni seji obravnaval tudi znano problematiko financiranja vrtcev in šolskih prevozov ter predlog zagotovitve sredstev za namen uravnoteženja razvitosti občin v proračunskih letih 2024 in 2025 v višini osmih odstotkov skupne primerne porabe občin. Več o finančni podhranjenosti, na katero opozarjajo pomurski župani, pa v ločenem prispevku.
