Ob vprašanju, kaj je disleksija, bomo večinoma naleteli na odgovor, da gre za težave na področju branja, razumevanja, pisanja in črkovanja. Vendar pa ta opredelitev ne razlaga v celoti, kaj je disleksija.
Znaki lahko sicer sprva kažejo na zelo težavne motnje v učnem procesu, pa vendar disleksija ne odraža posameznikove inteligence ali volje do učenja - pogosto se celo pojavlja pri ljudeh z nadpovprečno inteligenco.
Dojemanje sveta je pri osebah z disleksijo edinstveno
Disleksija je nevrološka motnja, ki vpliva na sposobnost obdelave jezikovnih informacij. Beseda izvira iz grščine, kjer "dys" pomeni težava, "lexis" pa beseda, kar skupaj pomeni težave z besedami.
Stara definicija morda ne odraža v popolnosti, kaj je disleksija, še posebej ne zmožnosti in talentov, ki jih posamezniki s to motnjo lahko imajo.
Dojemanje in odzivanje dislektičnih oseb na zunanji svet je drugačno, kar pa ne vpliva na njihovo inteligenco.
Osebe s to motnjo svet doživljajo na način, ki se bistveno razlikuje od linearnega pristopa, ki prevladuje v tradicionalnem šolskem sistemu. Zanje je značilno bogato, a razpršeno mišljenje, ki deluje celostno in ustvarjalno, namesto da bi sledilo korak za korakom ali linearnemu zaporedju.
Ta način mišljenja jim omogoča, da hitro pridejo do zaključkov ali odgovorov, vendar morda ne znajo pojasniti procesa, ki so ga uporabili za doseganje teh zaključkov.
Mednarodno združenje za disleksijo (IDA) na vprašanje, kaj je disleksija, prinaša sodobnejšo opredelitev, ki razumevanje motnje dojema kot razlike v učenju, ki ne vplivajo nujno na splošno inteligenco. IDA poudarja pomen razumevanja disleksije (in disgrafije, motnje pisanja) v širšem kontekstu učnih strategij in potenciala posameznika.
V luči sodobnih raziskav in razumevanja učnih procesov se perspektiva na disleksijo in disgrafijo torej spreminja. Stara opredelitev, ki se osredotoča izključno na pomanjkljivosti, ni več tako relevantna, saj se poudarek premika na razumevanje in podpiranje raznolikih učnih poti posameznikov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Dvakratni bis za zasedbo Silence v Murski Soboti
Tako kot decembra 2022 v Lendavi je občinstvo tudi v Gledališču Park v Murski Soboti na tokratnem koncertu skupine Silence dvakrat zahtevalo dodatek. In ga tudi dobilo.
Ta premik omogoča bolj celosten pogled na opredelitev, kaj je disleksija, in priznava tako izzive kot tudi potenciale posameznikov, ki se s to motnjo soočajo.
Disleksija – znaki
V šolskem okolju je ključno zgodnje prepoznavanje disleksije. Znaki se lahko razlikujejo, a pogosto vključujejo:
- težave z branjem in pisanjem (disleksija in disgrafija pogosto nastopata skupaj, kar še dodatno otežuje učenje in izražanje z besedami)
- težave z računanjem in razumevanjem matematičnih razmerij (diskalkulija)
- težave z motoričnimi spretnostmi in organizacijo (dispraksija)
Čisto konkretno, ko govorimo o disleksiji, znaki običajno obsegajo:
- Težave pri učenju abecede, pri črkovanju in pri branju na glas.
- Izpuščanje, dodajanje ali zamenjava besed pri branju.
- Počasno branje in pomanjkanje fluentnosti.
- Težave pri razumevanju prebranega.
- Težave pri zapomnitvi zaporedja (npr. meseci v letu, abeceda).
- Težave pri učenju tujih jezikov.
- Zamenjava podobno zvenečih črk, kot sta "b" in "d".
Starši se ob prepoznavanju znakov pogosto soočajo z občutki obupa, kar lahko vodi do napačnega prepričanja, da je otrok manj sposoben. Vendar je ključno razumeti, da lahko otroci z disleksijo in disgrafijo usvojijo vso znanje in spretnosti, vendar morajo to storiti po svojih poteh in v svojem tempu.
Mnogi otroci s tema motnjama so tudi nadpovprečno inteligentni in se preprosto učijo na drugačen način.
Ti otroci se pogosto soočajo tudi z izzivi v samopodobi, saj se lahko počutijo manj sposobne od vrstnikov. Razumevanje disleksije (znakov) je zato prvi korak k učinkoviti podpori.
Disleksija – vaje in pristopi
Kot vsaka motnja tudi disleksija zahteva poseben pristop, ki omogoča prepoznavanje in krepitev talentov ter razvijanje strategij za premagovanje specifičnih izzivov. Pomembno je, da družba in izobraževalni sistemi priznavajo in cenijo raznolikost učnih stilov ter zagotavljajo ustrezno podporo, preko katere lahko vsi učenci dosežejo svoj polni potencial.
Specialisti priporočajo različne dislektične vaje, usmerjene v razvoj jezikovnih veščin. Pri obravnavidisleksije vaje krepijo sposobnosti branja, črkovanja in razumevanja besedil:
- Fonološke vaje, ki krepijo zavedanje o zvokih jezika.
- Pri otrocih, ki so dislektični, vaje za branje, ki spodbujajo razumevanje besed in stavkov, pomembno vplivajo na njihov učni napredek.
- Vaje za črkovanje in pisanje, ki pomagajo pri utrjevanju pravilnega zaporedja črk.
- Uporaba tehnoloških pripomočkov, kot so programi za glasovno prepoznavo in prilagojeni bralniki.
Učinkovito učenje branja: Kako pa ti bereš? - Alenka Stare
Vključevanje multidisciplinarnih pristopov (logopedske vaje, psihološka podpora in individualizirano pedagoško načrtovanje) lahko znatno izboljša učne izide.
Kako pomagati posameznikom z disleksijo
Disleksija in disgrafija zahtevata celosten pristop, ki vključuje starše, učitelje in strokovnjake.
Za premagovanje izzivov, povezanih z disleksijo in disgrafijo, sta ključna razumevanje in podpora. Le z ustreznimi strategijami lahko posamezniki s tema motnjama dosežejo svoj polni potencial.
Disleksija in disgrafija prinašata posebne učne izzive, ki zahtevajo prilagojen pristop k izobraževanju in obravnavi. Pomembno je, da se talenti teh oseb zgodaj prepoznajo in krepijo, težave pa učinkovito obravnava s preverjenimi metodami.
Z razumevanjem znakov disleksije in uporabo ciljno usmerjenih vaj ter strategij lahko otroku zagotovimo podporo in spodbudo, ki ju potrebuje za uspeh. Skozi razumevanje in prilagajanje lahko pomagamo tudi odpraviti stigme, ki se navezujejo na učne motnje, in zagotovimo, da vsak otrok doseže svoj največji potencial!