Murskosoboška območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je po obvestilu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pred dnevi z dopisom seznanila dosedanje in potencialne oškodovance zaradi divjadi na območju lovišča s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci, katere minimalne ukrepe morajo kot lastniki oziroma obdelovalci kmetijskih površin na omenjenem območju sami zagotoviti, da bi preprečili ali vsaj zmanjšali škodo, ki jim jo na kmetijskih površinah povzroča divjad. V prihodnjih dneh bo obvestilo poslano tudi Lovski družini Prosenjakovci, ki tudi deluje v pomurskem lovskem upravljavskem območju.
Med ukrepi, ki jih morajo kmetje zagotoviti, je ograjevanje kmetijskih površin, kar je tudi sprožilo največ burnih odzivov. Kot je zapisano v obvestilu, morajo biti večvredne intenzivne kulture, med katere sodijo vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in drugi nasadi, ograjene po pravilniku o minimalnih pogojih za zaščito posameznih nelovnih površin pred škodo po divjadi ali z električno ograjo s petimi žicami in ustrezno izhodno močjo aparata. Prav tako morajo biti s tako ograjo v času velike in daljše škodne ogroženosti zaščitene vrednejše kmetijske kulture, kot so oljna ogrščica v zimskem času, soja in buče, na površinah, večjih od enega hektarja. Med zaščitne ukrepe, za katere morajo poskrbeti kmetje sami, sodi še vzdrževanje roba okrog kmetijskih površin, večjih od tri hektarje, z mulčanjem oziroma košnjo na širini vsaj petih metrov. Še posebej to velja za predele, kjer obdelane njive segajo neposredno do gozdnega roba oziroma druge drevesno-grmovne zarasti. Prav tako je treba kmetijske kulture, ki so dosegle tehnološko zrelost, požeti in pospraviti čim prej oziroma v osmih dneh. »ZGS od letos ne bo poravnal škode na kmetijskih kulturah, kjer ukrepi zaščite ne bodo izvršeni,« so bili jasni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Vsakih pet let na pregled: Preventiva kot temelj pravočasnega ukrepanja pri boleznih
Vsaka oseba je od 30. leta naprej na pet let upravičena do pregleda, ki ga opravi v ambulanti družinskega zdravnika.
241 oškodovancev
Obvestilo je skupno prejelo 241 dosedanjih oziroma potencialnih oškodovancev z območja LPN Kompas Peskovci, med njimi tudi 72-letna Terezija Korpič iz Markovec, ki se ukvarja z živinorejo – redi sedem glav živine – in poljedelstvom, v zadnjih dveh letih se je preusmerila v ekološko kmetovanje. Kot pravi, je leta 2005 na svoje stroške večino njivskih površin ogradila z mrežo, vendar bi jo zaradi vremenskih vplivov in divjadi že bilo treba popraviti.
»Sploh zdaj po tem obvestilu takšno ograjevanje ni več primerno in niti ne pride v poštev. Kjer je naša ograja že zelo uničena, je v zadnjih letih nisem več niti popravljala, na tistih površinah sem zasejala travo, saj drugo zaradi divjadi ni uspevalo. Kjer je škoda po divjadi nekoliko manjša, še kaj posejem ali posadim, saj potrebujem hrano za živino,« pove Korpičeva, ki že 22 let, odkar ji je umrl mož, kmetuje večinoma sama. Kot pravi, je določilo glede ograjevanja ne bo zelo prizadelo, saj ima le eno njivo, večjo od enega hektarja. Skupno sicer obdeluje devet hektarjev njiv, ima tudi štiri hektarje travnikov. »Me pa takšen odnos države do kmetov boli. Kot da smo sami krivi, da se je divjad tako razširila. Seveda se zavedam, da moramo kmetje skrbeti za to, da preprečujemo nastanek škode, res pa je tudi, da se najdejo takšni, ki kmetujejo predvsem zato, ker se jim izplača oziroma da dobijo potem povrnjeno škodo. Jaz nisem takšna, meni je važno, da preživim svojo živino in da ohranjam to goričko zemljo obdelano. Kam pa bomo prišli čez nekaj let, če tudi nas malih kmetov ne bo,« se sprašuje sogovornica. Dodaja še, da mora tako kot vsak drug plačevati davek od svoje zemlje, ki jo tudi obdeluje na lastne stroške, na koncu pa nima od tega nič, ker se na njej pase divjad.
Sredstva upravljavcu
Z resornega ministrstva so nam odgovorili, da na podlagi zakona o divjadi in lovstvu zagotavljajo potrebna finančna sredstva za plačilo škod po jelenjadi in divjem prašiču v obmejnih loviščih in loviščih s posebnim namenom, ki presegajo 50 odstotkov letnega prihodka od prodane divjačine, če je upravljavec izpolnil letni načrt. Ta sredstva torej kmetijsko ministrstvo zagotavlja upravljavcu obmejnega lovišča ali LPN in ne oškodovancem. V konkretnem primeru to v pomurskem lovskem upravljavskem območju pomeni, da vsako leto zagotovijo sredstva LPN Kompas Peskovci, katerega upravljavec je ZGS, in občasno lovišču Prosenjakovci, katerega upravljavec je Lovska družina (LD) Prosenjakovci. Ker gre za porabo proračunskih sredstev, mora ministrstvo spoštovati tudi zakon o javnih financah. »Glede na dejstvo, da v LPN Kompas Peskovci obstajajo površine, ki so že vrsto let povsem nezaščitene in na njih vsako leto nastaja škoda zaradi jelenjadi ali divjih prašičev, mora ministrstvo preveriti, ali je upravljavec lovišča v zahtevku do ministrstva preveril vsaj minimalno zaščito teh površin pred divjadjo.« Ti standardi sicer niso nujno identični odločitvi upravljavca, ali je posamezen oškodovanec v konkretnem primeru izpolnil zakonsko predpisan pogoj zaščite poškodovanih površin. V drugih delih Slovenije obmejna lovišča ministrstvu že sedaj posredujejo samo tiste zahtevke za izplačilo odškodnine oškodovancem, ki so sami ustrezno zaščitili površine pred divjadjo.
Škodo priglasiti v treh dneh
Vsaka fizična ali pravna oseba, ki ji divjad lahko povzroči škodo, mora na primeren način kot dober gospodar narediti vse, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode, to določilo velja še posebej v primerih, kadar se škoda po isti vrsti divjadi pojavlja že vrsto let zapored in je ne le pričakovana, temveč že skoraj gotovo dejstvo. »V teh primerih mora oškodovanec sam zagotoviti določene ukrepe, da prepreči nastajanje vsakoletnih škod po divjadi, pri čemer mu upravljavec lovišča predlaga in svetuje, kakšne ukrepe mora izvesti kot dober gospodar za zaščito svojih kmetijskih kultur. Prav tako mu upravljavec lovišča lahko priskrbi določena zaščitna sredstva za preprečevanje škode, kot je na primer material za postavitev električne ograje.«
Oškodovanec, ki mora na lastne stroške poskrbeti za ograjo, je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca, oškodovanec in pooblaščenec upravljavca pa se morata v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda sporazumeti o višini odškodnine.
