Časnik Finance je organiziral natečaj Agrobiznis hi-tech, s katerim spremljajo, kako se tehnološko posodablja in razvija kmetijstvo. Strokovna komisija je izbrala šest finalistov, ki so se potegovali za naslov najboljšega v eni od treh kategorij. V kategoriji najboljša ideja na področju novih tehnologij v kmetijstvu je zmagalo podjetje za raziskovalno genetiko in agrokemijo (RGA) iz Kroga, ki sta ga leta 2014 ustanovila doktor bioloških in biotehniških znanosti Primož Titan iz Kroga in doktor kemije Jernej Iskra iz Šmihela pri Žužemberku. Zmago si je podjetje prislužilo za razvoj principa vezave dušika iz atmosfere po naravni poti s pomočjo simbiotskih bakterij. Z udejanjenjem te poslovne ideje v praksi bi v prihodnosti lahko zmanjšali uporabo mineralnih gnojil, s katerimi se v kmetijstvu sedaj zagotavlja večji in bolj kakovosten pridelek.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
»Naše podjetje je v osnovi odcepljeno podjetje Inštituta Jožefa Stefana (IJS), nastalo je kot potreba po prenosu znanja za razvoj hibridnih sort pšenice in kot potreba po dodatnih virih financiranja in dodatnih tehnologijah, ki omogočajo sodobno žlahtnjenje pšenice. V letih, odkar podjetje obstaja, je nastalo nekaj klasičnih sort pšenice, ki se že prodajajo in so registrirane v Evropski uniji in Srbiji, smo pa na zelo dobri poti, da tudi oplemeniteno seme pšenice s simbiotskimi bakterijami realiziramo v praksi,« je za Vestnik dejal Primož Titan, ki je tudi direktor in vodja posestva na Biotehniški šoli Rakičan in predavatelj na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Del dejavnosti, s katero se ukvarja podjetje, sta torej genetika in žlahtnjenje pšenice, drugi del dejavnosti pa je agrokemija oziroma tako imenovano področje zelene kemije, ki posega tudi v krožno gospodarstvo. »Simbiotska vezava dušika iz zraka ni neka nova ideja, kot je bila predstavljena na natečaju. Gre za idejo, ki je v fazi realizacije. Naše podjetje, ki je neke vrste genetski inženiring, to tehnologijo, ki se že uporablja v zahodnem, razvitem svetu, nadgrajuje in dopolnjuje za velika multinacionalna podjetja.«
Še poslovna skrivnost
V podjetju si želijo, da bi bila simbiotska vezava dušika iz zraka pri semenih gospodarsko pomembnih trav, kamor spadajo ječmen, pšenica in koruza, dostopna od začetka do konca rastnega obdobja oziroma od setve do žetve. »Do sedaj razvita tehnologija tega pri pšenici in koruzi še ne omogoča, je pa tovrstna simbioza že poznana v praksi pri stročnicah.«
Kot primer je Primož Titan opisal rastline metuljnice, kamor spadajo soja, grah in fižol, pri katerih na koreninah nastajajo odebelitve oziroma noduli, v katerih te simbiotske bakterije živijo, iz zraka pa vežejo dušik. »Fižol postane neodvisen od mineralnih gnojil, sam sebi namreč prek korenin proizvaja dušik s pomočjo teh simbiotskih bakterij. Pri travah je drugače, saj gre za nenodularno vezavo dušika. Bakterije vstopijo v celično tkivo, vendar še ne vemo, ali samo na površini ali globlje, rastlini pa dovajajo dušik prek nadzemnih delov. Čeprav ostaja še kar nekaj neznank, je najpomembneje to, da si z razvojem naše tehnologije prizadevamo zmanjšati uporabo mineralnih gnojil.«
Oplemeniteno seme pšenice bodo v Sloveniji preizkusili šele prihodnje leto, tehnologija, s katero razvijajo takšno seme, pa bo omogočala, da se bodo simbiotske bakterije usidrale v rastlino, začele vezati nase dušik iz zraka ter ga pretvarjati v obliko, ki bo rastlini dostopna. Seme si sožitja z bakterijami namreč ne more zapomniti, zato ga bodo morali vedno znova oplemenititi. »Kako bomo to storili, je še čisto poslovna skrivnost. Pomembno je namreč, da seme zaščitimo pred glavnimi boleznimi in da pri tem ne ubijemo bakterije, s katero bomo seme oplemenitili. Ali nam bo ta kombinacija uspela in bomo hkrati pripravili takšno plast na semenu, da ga bo zaščitila za več tednov, mesecev ali v ustreznih razmerah skladiščenja tudi do naslednje vegetacije, prav tako ostaja vprašanje.«
Glavni težavi, s katero se srečujejo pri razvoju, sta, kako simbiotske bakterije aplicirati na seme, da bi se razvijale sočasno z njim, in kako preprečiti napake pri foliarnih aplikacijah. »Vsekakor bi simbiotske bakterije aplicirali površinsko, torej ne v seme, saj bi s tem bakterijo uničili. Bomo pa morali pred uporabo oplemenitenega semena v praksi ozavestiti in informirati kmete. Velja namreč, da vse, kar prepuščamo uporabnikom, torej kmetom, prej ali slej ne funkcionira. Na papirju je namreč vse preprosto, v praksi pa je teorijo težko izvajati.«
Vztrajati pri tem, kar si si zastavil
Če bo cena dušikovih gnojil, ki so potrebna za rast rastlin, tudi v prihodnjih letih tako visoka, kot je sedaj, bodo tovrstne alternative za kmete postale zanimive, je prepričan Primož Titan. »Če pa bodo cene gnojil padle na prejšnje stanje, si bo kmet zagotovo preračunal, kaj se mu bolj izplača in kaj bo enostavneje naredil za dober pridelek.« Doda, da bi kmete za uporabo tehnologije, ko bo ta dostopna na trgu, lahko prepričali le z večjo ekonomiko kmetovanja. »Kmete lahko prepričamo le s subvencijami. Žalostno je, da je vse odvisno od denarja, vendar če teh subvencij ne bi bilo, bi bila tudi hrana predraga. Vse to je igra majhnega slovenskega trga, ki je odprt za multinacionalna podjetja. To seveda ni slabo, saj se tako prenašajo tudi dosežki, vendar smo po drugi strani na trgu ponudbe in povpraševanja in nihče ne bo delal samo za to, da bo delal, in pri tem nič zaslužil.« Napredno znanje prihaja v prakso le z naprednimi kmeti in kombinati, ki jim mali kmetje sledijo, če je seveda vidna učinkovitost, meni doktor bioloških in biotehniških znanosti.
V podjetju, ki ima na IJS v Ljubljani kemijski laboratorij, v Pomurju pa iščejo lastne površine za opravljanje dejavnosti, se ne ukvarjajo le z razvojem ideje o vezavi dušika iz zraka s pomočjo simbiotskih bakterij, ampak tudi z razvojem novega koncepta žlahtnjenja pšenice, ki omogoča razvoj večletnih sort pšenice. Z oplemenitenimi semeni je pridelek boljši in bolj kakovosten, če pa razvoja novih sort pšenice in koruze ne bi bilo, čez deset let teh vrst, ki jih poznamo danes, ne bi bilo več.
»Kmetijstvo povzroča ogromno napak z ozkim kolobarjenjem, mi pa skušamo z uporabo mineralnih in fitofarmacevtskih gnojil, digitalizacije in robotizacije vse to odpraviti. Lahko povemo, da je seme, ki je začetek vsega, neki koktajl genetike in kemikalij. Če tega ne bo več, se bomo po nekaj letih vrnili v stanje, kot je bilo pred sto leti ali več. Prihodnost kmetijstva, če želite prihodnost ekološkega kmetijstva, je torej v razvoju.« Ravno ta vizija je podjetju RGA omogočila zmago na natečaju časnika Finance, kar jim pomeni zadovoljstvo in priznanje, a hkrati pritisk. »Nočemo se širiti, ampak res opravljati ti dve dejavnosti, s katerima se že ukvarjamo. Ni namreč problem priti do zvez in pravih ljudi, ampak vztrajati pri tem, kar si si zastavil, in graditi na uspehih, ki si jih dosegel,« je še podčrtal Primož Titan.