Kot opozarjajo kranjski policisti, bo v času epidemije koronavirusa, ko bodo družine veliko časa preživele skupaj doma, več priložnosti tudi za spore. Pomurski policisti za zdaj ne opažajo povečanega števila prekrškov ali kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem v družini.
»Kot terapevt opažam predvsem povečano tesnobo in strah, porast vzgojnih težav otrok, ki so zaradi stiske v družini pod še večjim pritiskom, ter zakonske težave. Opaža se povečano število paničnih napadov. Več je tudi družinskega nasilja, kar v teh dneh zaznavajo predvsem policisti.Še večje stiske pa pričakujemo v prihodnjih dneh ali tednih.«
»Dejstvo je, da smo oziroma bomo zaradi ukrepov države več skupaj in bomo doživljali veliko stisk, iz katerih se razvije tudi razdražljivost. Dnevna rutina je porušena, in če smo prej lahko živeli drug mimo drugega ali bežali drug pred drugim, smo v izolaciji primorani ves dan preživeti skupaj. Pomembno je zavedanje, da bodo v teh razmerah čustveno dobro preživele le tiste družine ali osebe, ki vedo, zakaj preživeti, in tiste, ki so povezane med seboj. Enako velja za posameznike, ki imajo prijatelje. Saj veste: če dva nosita težo, je ta teža veliko lažja. In ne pozabite, dober odnos rešuje, pa naj bo še tako težka situacija.«
»Delo terapevta poteka tako, kot je do sedaj, le da smo v stiku z ljudmi na daljavo. Po predhodnem pogovoru z uporabnikom tega pokličemo po dogovorjenem ponudniku, ki omogoča sliko, in prek videokonference izvedemo srečanje. Na voljo smo 24 ur na dan. Na nas se lahko kdor koli obrne s klicem na brezplačno številko 0820 57016, tam dobi potrebne informacije in usmeritev k terapevtu.«
»V tej situaciji ne moremo posploševati stisk ljudi, ker vsak doživlja svojo. Nekateri strah pred ujetostjo, okužbo in posledično smrtjo, spet drugi ne vidijo nobene večje težave v tem. V prvi vrsti pa v teh dneh opažamo veliko stisk, ki so že posledica strahu in izolacije zaradi koronavirusa. Se pravi strahovi pred izgubo dohodka ali sama izguba službe. Kar je v tem trenutku v velikem porastu. Na nas se obračajo ljudje, ki so ostali brez dela, in ljudje, ki so samozaposleni. Ti doživljajo še največjo stisko. Ker imajo občutek, da so ostali sami in jih je po njihovem poročanju na cedilu pustila še država, se njihove stiske in strahovi še povečujejo. Teh ljudi ne zanima več virus, ampak samo preživetje in kaj bo z njihovimi otroki.«
»Težko posplošimo na vse oziroma na celotno populacijo. Seveda se prepletajo vsi navedeni občutki. Hudo postane posebej takrat, ko začneš poslušati ljudi, ki so zelo prestrašeni. Ti svoj strah širijo in ga podzavestno posrkamo vase. To se dogaja predvsem na družbenih omrežjih. Običajno se pojavi občutek tesnobe. V tem primeru je dobro, da se oseba distancira od medijskih poročil ali jih gleda zgolj enkrat dnevno.
Močan vpliv imata tudi jeza in potrtost ljudi, ki ne vedo, ali bodo obdržali službo. Ves čas imajo občutek negotovosti, ki jih dnevno lomi, saj boli celotno telo, ker ne vedo, kaj se bo zgodilo in kako dolgo bo vse skupaj še trajalo. To je občutek, ki ljudi utesnjuje in zaradi katerega postajajo napeti in razdražljivi. To pa lahko vodi v dodatne napetosti v odnosu.«
Zaupni telefoni in kontakti 116 123 – Zaupni telefon Samarijan (brezplačno) 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike, dosegljiv vsak dan med 12. in 20. uro (klici so brezplačni, otroci in mladostniki pa lahko pišejo tudi na tom@zpms.si ali se oglasijo v njihovi spletni klepetalnici) Pomoč za mlade je na voljo tudi na spletni strani To sem jaz. 01 520 99 00 – klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro) 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24 ur na dan) 080 11 55 – SOS-telefon za žrtve nasilja (vsak dan med 12. in 18. uro, svetovanje pa ponujajo tudi po elektronski pošti na naslovu drustvo-sos@drustvo-sos.si).
»Lahko bi rekli, da vse starostne skupine doživljajo stisko. Nekateri starejši se ukvarjajo s katastrofalnim občutkom, da če zboli, se mu bo zgodilo najhujše. Ljudje srednjih let so, sodeč po izkušnjah, v strahu za svoje delo in zaposlitev, še posebej tisti, ki so zaposleni v gospodarstvu ali samozaposleni in nimajo niti volje niti časa misliti na virus. Kar se tiče otrok, pa so številni – po poročanju staršev – sprva imeli občutek, da so to počitnice. Dejstvo je, da se otroci z vso to stisko, ki jo doživljajo v družini, pogosto poistovetijo. Postanejo nemirni ali prestrašeni in se zaprejo vase. Prav tako veliko ujetost doživljajo najstniki.«
»Predvsem je pomembno, da se lahko o stiski, ki jo doživljaš, z nekom pogovoriš. Da imaš sogovornika in ubesediš počutje in doživljanje. Da so občutja slehernega slišana in komentirana, kar pomeni skritizirana ali zanikana, da jih skupaj predelata in najdeta izhod iz njih. To je še posebej pomembno za otroke. Seveda je sila pomembno tudi, da si partnerja v tem obdobju stojita ob strani. Še posebno tisti, ki so v teh dneh ostali brez dela ali morajo delati. Trgovke, medicinsko osebje, zdravniki, policisti, delavci – skratka vsi, ki so dnevno izpostavljeni možnosti okužbe, so v teh dneh posebej izpostavljeni.
Tistim, ki pa so doma, predlagam, naj svojim otrokom naredijo to obdobje čim bolj prijetno. Seveda delavno, ker to niso počitnice. Z otroki se učite, se z njimi pogovarjajte in odgovarjajte na njihova številna vprašanja. Posvečajte se jim, izražajte jim varnost, toplino, bodite odkriti in jim povejte, kako pomembni so za vas. Tako bodo tudi otroci pomirjeni. Starši morajo poskrbeti, da si bodo njihovi otroci to obdobje zapomnili po lepih stvareh. Kot obdobje, ko si lahko vzamejo čas drug za drugega, se igrajo različne družabne igre, lahko dlje časa spijo oziroma izkoristijo vse tiste trenutke, ki nam jih daje bivanje doma. Je pa to tudi obdobje, ko si posameznik lahko vzame čas zase, da se zazre vase in pri sebi naredi osebnostno inventuro.«
»Novice so seveda pomembne, a le preverjene, saj nas usmerjajo in nam dajejo napotke za življenje. Ne ukvarjajmo pa se z zgodbami zarote in novicami, ki nenehno strašijo ali minimalizirajo situacije. Če pa je nekdo v nenehnem strahu, je dobro, da medijev ne spremlja, ampak da pomembne podatke o samozaščiti sliši le od bližnjih. Otrokom vsekakor odsvetujem poslušanje. Pomembno je, da se jim razloži, kako se morejo vesti, in se jim večkrat ponovi, zakaj se ne smejo družiti s svojim najboljšim prijateljem ali prijateljico oz. zakaj se lahko družijo prek tablice, telefona … Otroci te stvari hitro povzamejo in vedo za pravila, a bi jih seveda včasih kršili. Kar je otroško normalno. Otroci še nimajo dovolj zrelih možganov, da bi se držali vsega, kar se dogovorijo, in tudi nemir, ki ga morebiti nosijo, je normalen in z njimi ni nič narobe.«
»V tem času je zelo pomembno, kakšen odnos imajo do nas predstavniki ljudstva, saj so trenutno oni nekakšni naši očetje in matere, na katere se lahko otrok zanese ali pa se pa ob njih počuti zavrženo. Trenutno imajo predstavniki ljudstva veliko vlogo v naših življenjih, predvsem pa dolžnost, da zaščitijo najranljivejše skupine prebivalstva.«
Stiske zaradi restriktivnih ukrepov, negotovosti, strahu in vse večje osamljenosti tistih, ki so v teh dneh popolnoma sami, pomagajo lajšati tudi strokovnjaki, ki so jih za obdobje epidemije koronavirusa uvedli zdravstveni domovi po Sloveniji. Pokličete jih lahko po telefonu. Gornja Radgona: 031 605 078 (vsak delavnik dopoldne od 10. do 13. ure in popoldne od 15. do 18. ure) Lendava: 02 5789 290 (vsak delavnik od 8. do 12. ure) Ljutomer: 031 387 024 (vsak delavnik od 8. do 13. ure) Murska Sobota: 041 396 192 (vsak delavnik od 8. do 20. ure).