Bolezni srca in ožilja, ki že desetletja terjajo visok davek, tudi med pandemijo novega koronavirusa ne počivajo, čeprav se tega preslabo zavedamo. Gre za kronične bolezni, ki jih je v veliki meri mogoče preprečiti, napredovanje bolezni pa ustaviti. Prav zato moramo biti še toliko bolj pozorni na vrednosti krvnega tlaka, ki je pomemben dejavnik tveganja za srčno-žilne zaplete, in ob previsokih hitro ukrepati. O pomenu urejenih vrednosti tlaka in zdravja žil smo se pogovarjali z zdravnikom Štefanom Horvatom, specialistom interne medicine v Splošni bolnišnici Murska Sobota.
Visok krvni tlak, na srečo, v enem letu še ne povzroči usodnih posledic, razen če niha ali je izredno visok. Takrat se lahko pojavi pok žile v možganih in nastane možganska kap.
Dolgotrajno zvišan krvni tlak povzroča resne okvare ožilja, s tem pa tudi odpoved srca, možgansko kap, odpoved ledvic in druge zaplete. So prebivalci Prekmurja med pandemijo pokazali dovolj veliko skrb za ta dejavnik tveganja? Se je število hipertonikov pri vas kaj povečalo?
»Prvega pol leta pandemije je bila dostopnost osebnega zdravnika in zdravnikov na sekundarni ravni močno omejena tudi pri nas. Prav tako ni bil mogoč obisk referenčnih ambulant. Iz lastne izkušnje lahko trdim, da so bolniki, ki se že zdravijo zaradi visokega krvnega tlaka, v času epidemije še naprej na enak način skrbeli za obvladovanje bolezni. Večina bolnikov, ki pride na pregled v internistično ali kardiološko ambulanto, prinese s seboj tabele izmerjenih vrednosti krvnega tlaka, ki si jih zapisujejo ob meritvah, in tudi frekvenc srčnega utripa. Tisti, ki so bili dosledni pred pandemijo, so se odgovorno vedli tudi med njo. Vsekakor pa je zaradi pandemije in z njo povezanih stresnih situacij ter zmanjšane dostopnosti zdravstvenih storitev poraslo število bolnikov z zvišanim krvnim tlakom, ki niso bili pravočasno zdravljeni. Visok krvni tlak, na srečo, v enem letu še ne povzroči usodnih posledic, razen če niha ali je izredno visok. Takrat se lahko pojavi pok žile v možganih in nastane možganska kap.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Številni so prepričani, da je visok krvni tlak v domeni starejših ljudi, a osebni zdravniki poročajo, da vse pogosteje prizadene tudi zelo mlade. Kje so po vašem mnenju vzroki za to?
»Visok krvni tlak ima dve tretjini ljudi, starejših od 65 let, opažamo pa, da je vedno več visokega krvnega tlaka tudi pri mlajših, v starostni skupini od 40 do 50 let. Pojavnost visokega krvnega tlaka je dedna, torej govorimo o primarni arterijski hipertenziji. V tej starostni skupini se izrazi zaradi neobvladovanja stresnih situacij, daljšanju delovnega časa, pomembna dejavnika za nastanek bolezni pa sta tudi debelost in kajenje.
Med mlajšimi bolniki se lahko pojavi sekundarna arterijska hipertenzija, ki povzroča več težav na začetku in je posledica bolezni ledvic, žil ali endokrinih žlez. To hipertenzijo zdravimo tako, da se najprej lotimo primarne bolezni. Gre običajno za ozdravljivo hipertenzijo, zdravljenje pa ni trajno.«
Visok krvni tlak ima dve tretjini ljudi, starejših od 65 let, opažamo pa, da je vedno več visokega krvnega tlaka tudi pri mlajših, v starostni skupini od 40 do 50 let. Pojavnost visokega krvnega tlaka je dedna, torej govorimo o primarni arterijski hipertenziji.
Med karanteno še več ljudi ni zdravo jedlo, opuščali so gibanje, zredili so se, bili v neprestanem stresu in negotovosti ... Kako je vse to vplivalo na krvni tlak?
»Pri zdravljenju hipertenzije so zelo pomembni nefarmakološki ukrepi, med katerimi so stalna zmerna fizična aktivnost, zmanjšanje količine soli v hrani, vzdrževanje ustrezne telesne teže, uspešno premagovanje stresnih situacij in opustitev kajenja. Epidemija in z njo povezani omejitveni ukrepi so marsikomu povzročali dodaten stres. Spomnil bi predvsem na starše osnovnošolcev in srednješolcev, ki so po službenih obveznostih sodelovali še pri šolanju otrok na daljavo. To se je podobno občutilo tako v urbanem kot podeželskem okolju. Prednost življenja na podeželju ali v manjših krajih pa je vendar bila v tem, da je bilo več možnosti za bivanje na prostem, tudi za rekreacijo. Marsikdo se je začel ukvarjati z vrtnarjenjem in se, še bolj kot prej, posvetil zdravemu slogu življenja. Tisti, ki jim je bilo malo mar za to, pa tudi v času pandemije niso spremenili svojih navad. Tudi sam živim na podeželju in toliko sprehajalcev in kolesarjev, kot jih je bilo mogoče videti med epidemijo, še nisem videl.«
Seveda pa visok krvni tlak vpliva na naše počutje, čeprav ga v resnici dolgo ne občutimo in velja za ’tihega ubijalca’. Kako deluje na ožilje in kakšne posledice lahko pričakujemo, če nič ne ukrenemo?
»Visokega krvnega tlaka običajno res ne zaznamo, ker se razvija postopoma in se ga privajamo, zato je koristno, če si ga občasno kontroliramo, vsaj enkrat na mesec. Težave se pojavijo, če nam tlak niha ali je stalno zelo visok. V tem primeru čutimo glavobol v zatilju, včasih tudi v čelnem predelu. Pri nihanju krvnega tlaka se pogosto pojavijo vrtoglavice in šumenje v ušesih. Dolgotrajno zvišan krvni tlak z drugimi dejavniki tveganja, ki ga pogosto spremljajo, privede do poapnitve žil. Posledice tega so možganska kap, srčna kap in okvara delovanja ledvic. Pri poapnitvah žil na okončinah pa se pojavijo težave pri hoji ter rane na nogah. Še posebej želim poudariti, da tudi sami lahko pomembno vplivamo na zmanjšanje visokega krvnega tlaka. Posledice zmanjšujemo, če pazimo na telesno težo, ustrezno zdravimo sladkorno bolezen, zvišane maščobe v krvi in smo zmerno telesno aktivni.«
Višino krvnega tlaka z merilci lahko učinkovito spremljamo tudi doma. Kako si pravilno izmerimo krvni tlak, kako se na meritev pripravimo?
»Pred meritvijo krvnega tlaka je pomembno, da smo umirjeni vsaj deset do 15 minut, vsaj pol ure pred meritvijo ne smemo zaužiti večjega obroka, dobro se je izogniti tudi večji fizični obremenitvi. Meritev izvedemo sede, roka mora biti na pol sključena, mišice naj bodo sproščene, manšeto pa navijemo na nadlaket, v višini srca. Tlak pogosteje merimo na začetku bolezni, ko ugotovimo previsokega, kar je pomembno za določitev zdravljenja, ter v nadaljevanju, ko sledimo uspešnosti terapije. V tem primeru je smiselno merjenje dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, ob približno istih urah. Če je krvni tlak urejen, pa je dovolj, da si ga kontroliramo enkrat na teden, zjutraj in zvečer.«
Tlak pogosteje merimo na začetku bolezni, ko ugotovimo previsokega, kar je pomembno za določitev zdravljenja, ter v nadaljevanju, ko sledimo uspešnosti terapije. V tem primeru je smiselno merjenje dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, ob približno istih urah. Če je krvni tlak urejen, pa je dovolj, da si ga kontroliramo enkrat na teden, zjutraj in zvečer.
Kakšne vrednosti so že znak za alarm, kdaj še lahko kaj ukrenemo sami, s spremembo življenjskega sloga, kdaj pa moramo nujno obiskati zdravnika?
»Zgornja normalna vrednost krvnega tlaka, ki je sprejemljiva, je 140/90 mmHg, vendar so pri sladkornih bolnikih in nekaterih boleznih ledvic ciljne vrednosti 130/80 mmHg. Pri mejnih vrednostih krvnega tlaka, če jih opažamo dlje časa, je priporočljivo upoštevanje preventivnih nefarmakoloških ukrepov, zmerna uporaba soli v prehrani, stalna zmerna fizična aktivnost, vzdrževanje telesne teže, obvladovanje stresa in opustitev kajenja. Ko pa je izmerjen krvni tlak ves čas 140/90 mmHg ali imamo težave, na primer glavobol in vrtoglavico, moramo obiskati osebnega zdravnika, ki nam bo predpisal preiskave.«
Najnovejše raziskave so pokazale, da imajo bolniki z visokim krvnim tlakom težji potek bolezni covid-19. Med žrtvami je bilo največ debelih hipertonikov. Kaj še lahko preventivno storimo za krvni tlak ob novem valu okužb, da bomo v čim boljši zdravstveni kondiciji?
»Visok krvni tlak je res rizični dejavnik za slabši potek zdravljenja covida-19. Bolniki s prekomerno telesno težo imajo že brez okužbe težave z dihanjem, saj je pri njih močno zmanjšana izmenjava plinov med pljučnimi mešički in krvjo. Še posebej so izražene težave pri tistih, ki sočasno še kadijo. Pri bolnikih s covidom-19 je metabolizem ob visoki telesni temperaturi zelo povečan, kar še posebej poveča potrebo po kisiku in se izraža še z večjimi težavami pri dihanju. Če pa bolnik dobi še kovidno pljučnico, so težave bistveno hujše, saj se poslabša že tako moteno dihanje, zaradi dodatne okvare pljuč s spremembami na pljučih. Veliko ljudi je že prebolelo okužbo z virusom covida-19 in se jih je tudi cepilo, upamo pa lahko, da se jih bo cepilo še več. S tem bo ogroženost za okužbo zmanjšana. Vsekakor pa nas je izkušnja z epidemijo opozorila, da je skrb za zdravje pomembna pri različnih boleznih, saj s tem krepimo odpornost. Zdravljenje visokega krvnega tlaka je del tega.
Večkrat sem omenil debelost kot pomemben dejavnik tveganja za zdravje na splošno, kakor tudi pri covidu-19. Dobra hrana nam daje energijo za življenje in je tudi užitek, zato se ji ni treba povsem odpovedovati, vendar naj dobrot ne bo preveč. Enako nam koristita tudi gibanje in rekreacija. Čeprav je včasih težko premakniti telo zaradi udobja kavča, je tudi v gibanju mogoče najti veselje in zadovoljstvo. Vsem želim, da bi bila jesen lepa, s čim manj okužb.«
